7. jun 2008 21:59
Iz zelo razumljivih razlogov v nedeljo zvečer nisem utegnila pogledati oddaje, iz nerazumljivih pa tudi nisem pripravila snemanja. Zadevo sem si ogledala danes.
Sem navdušenec Ladove in Jurijeve produkcije in me vsaj enkrat v oddaji vrže s stola. Tokrat so bili gostje po moji meri. Svetlana je pokazala svoje igralske sposobnosti ( tisti Kosovir in škof sta ji bila na kožo pisana). Ne vem, od kod občutek, da ne mara otrok. V resnici ne mara frocev, to je tista pasma otrok, ki zagrenijo dan slehernega človeka, ne samo Makarovičeve. ( Vendy jih je slikovito opisala). Slovenceljni so tiste vrste Slovenci, ki jo je predstavljal Jurij v Kotičku za domače živali. Edino o tem bi se dalo dogovarjati, od česa je tak Slovecelj kufrast: od pira, od šmardonaja, ali pa ob vsega po malo.
Mlakar je itaq zvezda, ki sveti zase in je prav ganljivo, da je po 18 letih prinesel pokazat njeno pismo.
Glede glasbe, ob kateri se je orosilo oko, pa nas je vsaj nekaj enotnih. Tista Bela nedelja je pesem, ki so jo nekoč prepovedali igrati. Ljudje so namreč pri glasbenikih naročili, da zaigrajo to pesem, potem pa so si poslali kroglo v glavo. To zgodbo mi je pred leti pripovedoval mamin bratranec, ki jo je gledal na kaseti Kreslinovega koncerta, tudi sam glasbenik ( s slovensko žalostno dušo), iz Beograda. Zato je reakcija Ognjič tudi razumljiva....
Meni je bilo všeč, ko je msg. Rodetu zabrusila, da ne dovoli, da jo oslavlja s Svetlano, ker tudi ona njega ne kliče Franc.
Manj znano je, da ima dokončano srednjo vzgojiteljsko šolo in da prejema precej visoko pokojnino za zaslužne umetnike. Njena bibligrafija ima okrog 300 naslovov.
Še utrinek iz KAj Lepega povej,Ljubljana, 1993:
" Oprosti trdo mi besedo.
Saj ni izreklo je srce.
Zdaj vem, da te je zabolelo,
a glej, bilo je nehote."
F r i n a
rimljanka - zasebno mnenje
in 
, vse je fino.
pa senf.
robida
Ognjič 
