Labradorec

18. feb 2008 19:54

mesni je napisal/a:

sem zelo vesela da ste se tako odzvali na mojo temo.čim več inf.boljše je.ali dobiš pri nakupu psa oz.če dobiš iz zavetišča ,..kakršnokoli potrdilo da je vse ok z mladičkom.ali lahko to zahtevaš?čist ste me prestrašilimesni

V Horjulu in Gmajnicah ti dajo v podpis posvojitveno pogodbo. Čisto zaresna pogodba. Včasih niso bili tako hudi, ampak zaradi slabega/neresnega odnosa nekaterih posvojiteljev so tudi v zavetiščih ratali bolj formalni.

V moji posvojitveni pogodbi je napisano (poleg različnih pogojev in obveznosti - mojih) tudi mnogo o psini. Na primer kako se obnaša z ljudmi, otroki, živalimi, drugimi psi, če ima kake zdravstvene težave. Šefica Horjula Polona mi je povedala kolikor je vedela in je lahko o njej, vključno s prvimi nasveti za "preživetje" novopečenega lastnika psa. Kadarkoli se mi zdi, da rabim nasvet, je vedno na voljo.

Vsaj v tem zavetišču ti nič ne zavijajo v celofan in se ne trudijo oddati psa za vsako ceno in komur koli. So zelo direktni, te tudi mal okregajo, če se jim zdi, da nisi resen ali da si narobe predstavljaš, kaj je pes ali zavetišče.

Geslo zavetišča Horjul je Od nas gredo le na enako dobro ali bolje, kot je rekla že ena pred mano. Zato če iščete psa za na verigo.... svetujem da raje ne kličete.

tjas

18. feb 2008 20:36

Jelenckova je napisal/a:

Da še jaz pristavim piskerček. Moja prijateljica je kupila psa baje pri eni (pri)znani rejki. Vse se je lepo pozanimala na forumu. Ko je šla pse gledat, si je enega izbrala. Ko naj bi po psa šla, ji je rekla ta gospa, da njenega psa ni več, ker ga je prodala enemu drugemu, ker za njega ona ne bo imela časa skrbet. Da pa ma še druge kužke, ko je prišla gor k njej po psa, je imela samo še enega ubogega psa, ki je izgledal bolj bolano kot zdravo. Ker se ji je smilil, ga je kupila. No, izkazalo se je, da pes res ni bil zdrav in ga je kar eno leto zdravila, da je revež prišel k sebi, poleg tega da tudi sedaj rad zboli. Pa verjemite, da za njega zelo zelo lepo skrbi. Jelenckova

Hmmm...tole je pa čudno.Veš slučajno vzrediteljico ali vsaj pasmo (lahko zs). Je pa tako,da ko iščeš psa moraš biti pripravljen tudi na zavrnitev rejca.Navsezadnje je v njegovi moči komu bo psa prodal in komu ne.Jaz sem z neko vzrediteljico na vezi že 1 leto pa imam psa namen kupit šele čez uhhh let.In pri njej so mladiči rezervirani že zeloooo vnaprej-če si ji všeč že po telefonu in 1. obisku si na dobri poti,ni pa nujno da boš psa dobil... Poznam pa primer,ko so morali bodoči lastniki 2 dni preživeti pri vzreditelju (v Nemčiji) da so se "bolje" spoznali... Res najdeš vse sorte ljudi,tudi vzreditelji niso vsi nedolžni in sploh med prepiri na forumih se izve marsikaj zanimivega... Roncolino

18. feb 2008 20:52

No, tale forum zgoraj, je pa meni dvignil pritisk! In sicer komentarji "ljubiteljev" kužkov: "Halo! A mešančke bi delali? Z nekaterimi ljudmi je pa resno vse narobe!" "Beh. mešančk.." "Raje se vprašajmo, kako in po kateri logiki imamo toliko debilov, ki takšno "robo" kupujejo." "Kdo take kupuje? še vedno velik,preveč ljudi." ... ... ... ... In to naj bi bili ljubitelji psov??? Dobro da vem, da sem debil, ker imam doma mešančka, ki ga imamo strašno radi in je član družine. Roko na srce, so mešančki dostikrat celo bolj prisrčni. Ampak glavno, da imamo "ljubitelje" živali, ki so prepričani, da si zaslužijo živet in imet dom le rodovniški psi, da jih oblačijo, frizirajo in razkazujejo na razstavah in tekmovanjih! In to je -seveda- najboljše možno, kar se lahko kužku zgodi v življenju... Ah sorry, malo sem zlobna in sarkastična, ampak to mi res dvigne pritisk. Issi

18. feb 2008 20:56

Issi, pravimo samo, da se mešančkov NE prodaja kot da so "čistokrvni brez rodovnika" - mešanček je mešanček in še zdaleč ne samojed brez rodovnika. Imam pa rada vse pse (tudi moj nima rodovnika) in prav vsako pasje bitjece si zasluži topel dom. Bilo je le potrebno opozoriti na problem "preprodajalcev" in povedati, da naj ne nasedajo in kupujejo mešančka po še vedno visoki, čeprav v primerjavi z rodovniškimi psi nizki ceni. s0ncek*

18. feb 2008 21:16

Mi smo tudi imeli psa iz zavetišča, pa je bila zelo čudne sorte. Niso nam dali prav veliko "navodil" in informacij, le to , da se bo pes na enega navezal in samo njega se bo držal. In se me je, pa Bog obvari, da mi je kdo sredi sprehoda rekel dober dan(psička je bila majhne rasti, starejša, nič huda in nikoli na povodcu, vedno spuščena -svobodno po Prešernu bi rekli), se je obrnila in odšla domov. Ni prenesla žive duše zraven naju, ne tujega ne domačega človeka. In če ji kaj ni bilo po volji, je šla v kočo in je bila tam cel dan... no na koncu je od jeze ko smo šli po gobe v gmajni ušla in je nismo nikoli več videli. Smo jo hodili 14 dni nazaj iskat, pa na radio dali, ena gospa jo je celo videla in klicala pa nič.... in potem smo šli po "čistokrvnega mešančka" k članu kulinarike. (če bo bral, lahko pove, jaz ne bom, ker ne vem, če lahko). In trenutno leži pod računalniško mizo, podoben je labradorcu, samo manjše rasti, težak 24 kg, kar pomeni da ima vsaj 5 kg preveč, vedno lačen in hiperaktiven, čim manjši so koščki hrane lažje jih je (ja saj veste je še majhen, še vedno po vseh štirih hodi), zelo zelo rad ima čisto navadne piškote, domače v prvi vrsti če teh ni - v sili še hudič muhe žre - so pa tudi šparovi dobri. Salama mora biti narezana na tenke rezine ali zelo majhne koščke, včasih je dobra tudi zelena solata, za palačinke bi umrl, korn flakes mora biti obvezno zjutraj za prvi obrok - eno pest suhega...skratka, scrkljan kot polovica otrok v Sloveniji ne. Pa ko smo ga dobili se je vsak večer malo pocrkljal v naročju, da ne bi bilo prehudo in to še danes hoče, čeprav je problem tako "mrcino" kot mu pravimo spraviti v naročje. Kljub vsemu je čuvaj , da malo kdo tak. Na sprehodu pa ni z njim problema, nobenemu nič noče, samo igral bi se. Skratka hočem povedat da se tudi v mešančku najde zelo dober kuža. Lep pozdrav od mene in od našega Donija smrkolina

18. feb 2008 21:30

Smrkolina, pri nas imamo še eno mešanko vseh mešank, leto dni mlajšo od Zeusa, sterilizirano, drugače bi se Zeusu verjetno zmešalo. In tudi nje ne damo za nič na svetu. Je pa izredno sladkosnedna, za potico bi naredila vse.

Loni Makaroni

19. feb 2008 7:15

Issi:

ežoj

19. feb 2008 7:39

 

Evo, naše mešanke in našega rodovniškega psa. Zakaj pa bi se morala braniti, če imamo psa z rodovnikom? Tak občutek sem namreč dobila. Mešančke imamo pri naši hiši že odkar pomnim. In smo imeli z njimi vedno veliko veselje in pa tudi veliko smole - enega so nam ukradli, drugega ustrelili (za hišo, da ne bo pomote), tretjega zastrupili dobronamerni sosedje, ki so se spravili na mačke, fentali pa našega kužka. Vedno pa smo vzeli tudi starejše lovske pse v oskrbo, ker za lov niso bili več dovolj fit.

No, pa smo si omislili še rodovniškega. In ali je z nami kaj narobe? Naš Zeus ni bil nikoli na nobeni razstavi, ne zavijamo ga v vato. Vzeli smo ga zato, ker smo hoteli nekaj dobrega narediti. Brat je z njim opravil vse izpite za vodnika reševalnih psov, Zeus se je nekajkrat izkazal. Na tekmovanja pa je hodil zato, ker za podaljševanje licence je treba obnavljati znanje. In ne za razkazovanje ter šopirjenje.

Zdaj pa še tega ne počnemo več, čeprav je še vedno v formi, ker nočemo, da bi ga še enkrat izdala hrbtenica tako kot ga je takrat, ko skoraj 14 dni ni mogel tudi glave dvigniti.

Pa da ne bo kdo mislil, da je Tači kaj zapostavljena, ravno tako letamo z njo okoli veterinarjev kot da bi imela 5 rodovnikov. Tako pa je ona naša čistokrvna mešanka.

Loni Makaroni

Sporočilo je spremenil(a) Loni dne 19. feb 2008 08:14:48

19. feb 2008 8:11

Mi mamo pa zlatega prinašalca. Jaz sem vedno študirala knjige o psih, pa sem se pustila nasrat moji sestri, ker je rekla da je lep pa lep pa lep. Pa smo ga kupili, karakter je pa porazen. No vsaj nam ne ugaja ali pa imamo mi izreden primerek. No radi ga imamo vseeno. No da opišem kako smo ga kupili. Odločili smo se, da kupimo nerodovniškega, ker ga nismo imeli namena vzrejat, hodit na razstave ipd. Iskali smo pač družbo in na nek način družinskega člana. Zato smo preleteli tudi vse oglase na internetu, v časopisih in v zavetiščih. Pa naj mi oprostijo ljudje, ki jih je omenila Issi, ker nismo kupili plemenitaša. No klicala sem na vse konce in kraje in že po pogovoru vidiš, kje kaj ne štima. Potem sem pa naletela na eno prijazno gospo, ki je predlagala naj se oglasim in pogledam vso situacijo. Sicer sem se iz Mb peljala na izlet v Krško, ampak je bilo koristno. Tam so kužiji živeli na eni kmetiji, bili so zdravi (po laičnem pregledu-očke, dlaka...), njihov ati je imel rodovnik, mami pa ga ni dobila, ker ji niso pravi čas zrasli zobki ali nekaj takega. Lastnica nam je razkazala vso kmetijo, nas povabila v hišo in res ničesar skrivala pred nami. Pokazala je posnetke kako jim je pomagala, da so se skotili, kako hrano jejo in vse. Mi2 s sestro sva se že kar tam odločili in izbrali kužka, ki je bil najbolj buckast in lastnica mu je dala pentljco okrog vratu. No potem ko sva šle domov nama je pošiljala slike našega kužija kako raste in čofota po blatu itd. in ko je bil primeren za oddajo sva ga šli iskat v krško, zraven sva dobile potni list v katerem je bilo potrjeno prvo cepljenje, pa še eno cunjo nama je dala zraven na kateri so ležali, da ne bi preveč mamice pogrešal. Pa še potem smo bili malo na vezi, kako je prestal pot, kako je spal prve dni itn. Pač vzeti si je treba čas tudi oz. sploh če se kupi mešančka in se peljat tudi iz MS v Koper na izlet, če je potrebno. Evo pa naš ni nič bolan in nič takega narobe z njim... Začetnica

19. feb 2008 8:15

Loni kake lušne "otročke" maš! Začetnica