11. feb 2008 15:05
Poglejmo z vidika bančnika: delavec, ki je v delovme razmerju ima poprečno plačo, ki se praviloma ne spreminja navzdol, res pa je, da lahko delavec ostane sploh brez plače in brez službe. Tveganje vedno prevzame zavarovalnica, ki postavi pogoje, kaj mora banka pridobiti od kreditojemalca, ki ima status delavca.
Potem je samostojni podjetnik: samostojni podjetnik ne prejema plače in primerjalno nima lastnega dohodka. Ima samo zavarovalno osnovo, iz katere se lahko potem izračuna bruto plača. Zato kreditodajalca zanima, kako bo zavaroval svojo terjatev. Kako varna je njegova naložba. S čim razpolaga samostojni podjetnik: ni nujno, da ima nepremičnine, ni nujno, da ima avto na svoje ime. Plače ni mogoče rubiti. Zato v skladu z navodilom zavarovalnice banka zahteva še: bilanco stanja ( kjer piše, koliko je premoženje, npr. oprema sp., koliko je terjatev in obveznosti) in izkaz uspeha, kjer se da odčitati, koliko je dobička, ki predstavlja edini prihodek sp, ampak šele potem, ko je plačan davek na dobiček. Lahko je poslovanje dobro, dobiček pa nikakav. Recimo, da ostane 5.000 €. Odštejmo davek in delimo z 12, pa dobimo minimalno plačo. Komu pa dajo kredit z minimalno plačo, ker, roko na srce, ne moreš pričakovati, da ga bo odplačal brez težav. Kaj pa vpliva na dobiček: obresti za zamude pri plačilih, visoki stroški poslovanja, repreznetančni stroški ( le 50% vrednosti), ostalo plačaš iz svojega žepa, amortizacija osnovni sredstev. Nakup osnovnih sredstev se plača iz " dobička", ker se šele naslednja leta denar povrne z amortizacijo. Potem pa rabiš novega.
Torej: dohodek sp. ne šteje, šteje dobiček.
Banke to ugotavljajo za več let nazaj, praviloma 3 leta. Upošteva se tudi promet, blokade na transakcijksem računu, število in trajanje blokad, dolžina poslovanja pri banki. Potrdilo o plačanih davkih ( prava pokora).Svetovalci na bankah morajo za kreditne odbore pripraviti predlog in ga utemeljiti. Če sp. ne gre skozi prvo sito ( ker pač ni nekih boljših garancij ), je pošteno, da se prošniku to takoj pove. Še v primerih, ko svetovalec na banki predlaga,da se odobri kredit in verjame, da je za prmej, se zgodi, da kreditni odbor zavrne predlog. Banka je pri svoji odločitvi avtonomna.
Odločitev za podjetništvo je izziv, nekaterim uspe, drugim nekaj časa uspeva, potem pa ni plačila za kak velik posel in se potegne plaz. Obresti, sploh davčne obresti. Začaran krog.
Le redko se sp. odloči za stečaj, ki je že mnogo let mogoč tudi za sp.
Potem je tu še ena, pomembna malenkost. Podkupnine za posle, ki so javna tajna, je treba plačati iz svojega žepa. Na drugi strani so storitve, opravljene na črno, s katerimi se lahko krasno živi, ker se pač ne vnesejo v poslovne knjige ( predsem storitve za fizične osebe), potem pa dobička tudi ni. Ampak o tem kdaj drugič.
Tipson, za katerega starši ( glej prejšnje poste), plačujejo dolgove kot poroki ( ker niso vedeli, kakšne so posledice poroštva), je bil sp. Le nekaj let. Vsi dolgovi, razen tistega s ponarejeno menico, izvirajo iz kreditov, dobljenih pri banki. Nato je tip odšel na Zavod, prejemal socilano pomoč, ni mu kaj vzeti, ni ga nikjer najti, starši pa so - plačevali kredite in jedli pakete Rdečega križa. Vse kredite, za katere sta jamčila starša, ki nista skupaj dosegala niti minimalne plače, preživljala pa sta še neega študenta, je odobrila ista Banka.
Besen upnik, ki se prepira s sodnico, sem pa jaz. Dolžnik je pravna oseba, ki ima sredstva. Koliko možnosti je, da pravna oseba od leta 1995 do 2010, ko bodo najbrž postopki v tej zadevi končani, dolžnik ni sposben plačila. Kot je rekel Martin Luther King: Pravica ,katere uresiničevanje se odlaša, je pravzaprav pravica, ki se jo zanika." ( A right delayed is right denied.)
Na vsaki stari izvršbe sta dve osebi: upnik, ki čaka na plačilo in dolžnik, ki se mora potrditi, da plača svoj dolg v roku. Zato se mi zdi prav, da se pokaže okoliščine. Mogoče bo kdo vendarle razmišljal...
F r i n a