10. feb 2008 20:05
Pa dajmo eno lekcijo o izterjavi dolgov, ki se ji reče izvršba, čeprav je bolji primeren izraz rubež. Ker v tem primeru gre za rubež denarnih sredstev na denarna sredstva na bančnem računu posameznika, bomo samo o tem.
Razumljivo je, da mora država s predpisi poskrbeti, da tudi zadolženi in prezadolženi dolžniki preživijo. Omejitev ,da mora ostati minimum sredset je povzročil tudi polsedice, ker kreditodajalci ne dajejo več kreditov ljudem z minimalnimi dohodki, ker tudi kredita ni več mogoče odtegovati od minimalne plače. Na žalost so s tem sprostili trg oderuških, sumljivih in še kakšnih črnih kreditojemalcev, ki rabarijo v blatni vodi, žrtve pa nimajo denarja za odvetnike. Pa premalo znanja, da bi se zavarovale.
Delodajalec izplačuje: plačo, nadomesila stroškov in regres, božičnico ipd.
Zakon točno določa, kaj je izvzeto iz rubeža:
Takole piše
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve.
Zalpn tudi določa, koliko se lahko rubi in sicer piše takole:
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
Preživninske obveznosti so malo drugače.
Zakon, ki ureja socialno varstvo pa pravi takole:
Socialne pravice :
za prvo odraslo osebo v družini: 212,97 EUR ( žena, ki ni zaposlena, drug odrasel preživljanec, ki ni otrok)
za vsako naslednjo odraslo osebo v družini: 149,08 EUR
za otroka: 63,89 EUR ( za vse otroke od 0 dni do 26 let !!!)
Toliko mora ostali po odtegljaju. Vendar je treba paziti, da se že ob samem izvršilnem postopku, čeprav se nanj pritožite, z ustreznim dokazilom dokaže izplačevalcu plače oz. banke, da imate še druge obveznosti preživljanja. To mora banka oz. dolžnikov dolžnik ( delodajalec, ZPIZ), upoštevati.
Minimalna plača znaša 538,53 €. Bruto.
Bom kasneje izračunala še neto, da bo to jasno.
Pred leti sem urejala zadeve pri družini, ki je imela študentko in je ZPIZ: namesto 70.000 sit odtegnil vse, razen 25.400 sit, delodajalec pa delavcu odtegnil vse obremenitve, da je prejel le 36.000, 00 sit. V nekem podjetju, ki je imelo v tistem času okrog 1.500 zaposlenih, 19 delavcev že nekaj mesecev sploh ni prejemalo plače, čeprav so imeli celo po dva otroka. Ne povem kako, vendar so že naslednji mesec po posredovanju vsi prejeli vsaj minimalno plačo, kasneje pa še del za preživljance. Fuj delodajalec s številno ekipo pravnikov in socilanih delavcev !
Pred dobrim letom je prvo družino zadela izvršba na podlagi ponarejenega avala očeta na menici. Pregon je zastaral, storilec je dejanje priznal, grafolog potrdil, storilec je tudi sunil kopijo izvršbe, ki je postala izvršljiva. Upnik je vložil izvršbo na pokojnino in sicer tako, da so drugemu dolžniku (avalistu), odtegnili znesek, čeprav še sklep ni bil pravnomočen, ker ga Sodišče ni vročilo. Po mojem posredovanju in prdeložitvi : potrdila o šolanju, dokazila o skupnem gospodinjstvu, so prenehali odtegovati dolg, ker je bila pokojnina premajhna. Problem je bil le pri poračunu. Potem so na ZPIZ iz neznabega razloga pozabili na gospodovo dolžnost preživljanja in decembra 2007 sem spet pisala pismo.
Zato so podatki frišni.
Delodajalec sme izplačevati plačo tudi v gotovini in nima nikjer obveze, da jo mora nakazovati na banko. Tudi sporočanje podatkov, kam se nakazuje plača brez zahteve sodišča, da ga naj sporoči, kršitev podatkov o zasebnosti. Plača v gotovini, z blagajniškim dvigom, je dovoljena z računovodskimi predpisi o poslovanju z gotovino.
Če posamezniku banka ne more vzeti denarja z računa, ker ga v skladu z ZIZ ostane premalo, pa ga prenese v naslednji mesec, lahko ta prihranek banka odtegne.
Zakaj ne maram CSD. Ker o tem nimajo pojma in tega ljudem v stiski ne svetujejo.
Še zastaranje: obveznost plačila po izvršbi zastara v 10 letih. Od pravnomočnosti sklepa.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
F r i n a