30. mar 2009 6:45
Ladies and gents,
tole pišem ob temni uri, ampak, ker je treba imeti masko za lase 10 minut na glavi, se je treba malo zamotiti...
Tole, kar sem prebrala na zadnjih dveh straneh, ima en skupni imenovalec in temu se reče: razreševanje konflitkov/sporov....Skratka, človek se mora naučiti produktivno razrešiti nek spor. Ker je pač tako, da se z nikomur ne bomo vedno strinjali in slejkoprej bo prišla en situacija, ko se bo treba na civiliziran način poostaviti zase, ne da bi pri tem koga prizadeli in ne, da bi pri tem obmolčali (in mislili, da druga stran VE, da se mi zdajle malo žrtvujemo za ljubi mir in da nam je zaradi tega hvaležna, še več, da nam kaj dolguje).
Zdaj pa razmislite, kako stojite s to veščino.
Kako reagirate, ko se z nekom o nečem ne strinjate? Obmolčite? Se energično postavite zase? Se energično postavite zase takrat, kadar se čutite močni (npr, do otrok, če so še majhni) in obmolčite v vseh ostalih situacijah (do partnerja, do nadrejenega vodje v službi, do kolega - vse te funkcije veljajo za oba spola) in "glumite" žrtev. Utihnete in vse ostale do nadaljnjega kaznujete z molkom? Ali pa energično cepetate, žalite, zmerjate (pri tem argumentov ad rem skoraj ni, vse gre zgolj ad hominem) in ob tem nabijate nasprotni strani še vse tisto, kar vam leži na duši zadnjih dvajset let in da je ta nasprotna stran zakrivila....
Če počnete nekaj od tega ali pa kombinacije tega, potem, newsflash, je resnica naslednja: s tako psihično dispozicijo se ne da živeti ne v partnerstvu ne v familiji na polno in s tako psihično dispozicijo seveda tudi ne moreš gojiti prijateljstva. Lahko gojiš druženje, malo tekmovalnosti, lahko gojiš čvek....česa bolj kvalitetnega pa ne. Ker je pač tako, da kdor ne zmore sprejeti nežaljive kritike in tega tudi ne interpretira kot napad nase, pač ne more gojiti kvalitetnega odnosa. Lahko pa goji dolgoletne zamere, lahko tensta tisto svojo bolečino do obisti in medtem s tem nerazrešenim konfliktom zastruplja še svojo okolico (zlasti svoje otroke, ker jih ne nauči tistega, česar niti sam ne zna, pa bi moral - spet velja za oba spola).
In ker je tako, da edina oseba, ki jo lahko spremenimo, smo mi sami....skratka, kdor se je v temle malo prepoznal, naj ne obupa, to se da popraviti. Ne gre pa hitro. Sama sem se s tem ukvarjala nekaj let, ampak zadnjih petnajst let gre pa mnogo bolje (ker zdaj to znam). Toliko, zdaj si grem pa sprat masko.
Vendelina jr.