29. november

29. nov 2007 14:39

© vsem nam, ki smo odraščali v času brez študentskega servisa, pač pa z mladinskimi delovnimi brigadami, © nam, ki smo si znali deliti sendviče s kolegi, in smo malicali v skupini in ne ločeno, © nam, ki smo imeli več neizpolnjenih kot izpolnjenih želja, imeli pa smo neomejeno upanje, © vsem nam, ki smo vedeli kdo je bil Ivo Lola Ribar, nismo pa poznali Eminema, © nam, ki smo švercali kavbojke iz Trsta in jih drgnili s krtačo za lesena tla, da so bile bolj zguljene, © nam, ki smo hodili na morje brez potnega lista in nas na morju ni bilo sram govoriti slovensko, © nam, ki smo v tujini izrekli ime države iz katere prihajamo in so vsi vedeli kje je © vsem nam, ki smo imeli nekaj, česar današnja mladina ne pozna. Vse lepo ob spominu na praznik, ki je bil včasih del našega življenja. Lp Nasha Sporočilo je spremenil(a) nasha dne 29. nov 2007 14:39:41

29. nov 2007 14:53

Joj Ivo Lola Ribar se je imenovala moja OŠ šola.To sem čisto že pozabila.Ja mislim da bi se jim tudi dopalo.Sicer res samo določene stvari. Pa spomnem se, ko smo stal v vsi enako oblečeni z rutkam in čepicam za avto cesto,ko se je mimo Tito peljal. Veš vanilija 76 sedaj pa ne bi smele torte v šolo prinest zaradi Hassapa Sporočilo je spremenil(a) balonka dne 29. nov 2007 14:56:13

29. nov 2007 15:38

Joj, kako je že to daleč, ko smo bili pionirji... Kar malo nostalgije me je zagrabilo. Sem si poiskala svojo rutko in kapico. A kdo ve kje bi lahko našla pionirsko zaprisego? Lotti

29. nov 2007 16:00

Spomini, spomini :) Tudi jaz se spomnim tortice, rutice, čepice, zastavice,... In na ta dan se je v avli naše šole "postavil" velik črn klavir in otroški pevski zbor je pel tisto, saj veste: "....lepo je v naši domovini biti mlad. V deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat... In toplo sonce, ki nas greje in morje, ki poživlja kri, lepo je v naši domovini biti mlad!" Še vedno slišim ravno to pesem... Kakšna ironija!

29. nov 2007 17:05

Vendelina jr. je napisal/a:

BTW: ta vikend je na eni komercialni teve postaji film Bitka na Neretvi. Bodo spet tisti kultni stavki: Prozor noćas mora pasi, Tifusari, za mnom, preko vode do slobode.... Vendelina jr.

A Neretva bo? lej no, sem mislila, da Sutjeska!

LP

cervus

29. nov 2007 17:08

zanimivo bi bilo, če bi nam mladim oziroma tisti, ki nismo še takrat obstajali da nam opišete kako je bilo. lp lovebeyba

29. nov 2007 17:25

Sem bolj iz zadnjih generaciji,ki smo še bile sprejete med pionirje.Spomnim se kako smo bili ponosni,da bomo končno pionirji in ne več cicibani.Vsi smo komaj čakali ta dan,saj je bil res nekaj posebnega v naših otroških srcih.Starši so napekli kup dobrot tako,da je bilo po sprejemu med pionirje potem še rajanje ob domačih dobrotah in malinovcu.Lepi so bili tisti časi,ko ni bilo toliko pehanje za materialnimi dobrinami in smo vsi živeli v počasnejšem tempu sploh mi iz vasi. chappy

29. nov 2007 18:59

A res, dragička, prenavljajo ga, super. Lani je bil v obupnem stanju, še ves od vojne in plenjenj prizadet.

Slapovi padajo, padajo, samo, spodaj pa smeti, da me še zdaj srce zaboli, ko pomislim, kako so se vrtele..........

rimljanka

29. nov 2007 19:02

Chappy,tud jaz sem iz zadnjih generacij in tud jz se strinjam,kok nam je blo lepo divana

29. nov 2007 19:11

Lotti je napisal/a:

Joj, kako je že to daleč, ko smo bili pionirji... Kar malo nostalgije me je zagrabilo. Sem si poiskala svojo rutko in kapico. A kdo ve kje bi lahko našla pionirsko zaprisego? Lotti

 

 

Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo: da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo; da se bom ravnal po zgledu najboljših pionirjev, da bom spoštoval slavna dejanja partizanov in napredne ljudi sveta, ki žele svobodo in mir; da bom ljubil svojo domovino, samoupravno Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo, njene bratske narode in narodnosti in gradil novo življenje, polno sreče in radosti.

 

 

A boš osvežila prisego, lotti?

Blanchy