16. okt 2007 16:00
Frina, jaz se v osnovni strinjam s tabo tako v predlogu kot tudi v njegovi obrazložitvi - v smislu, postaviti se je treba v čevlje oškodovanca. Samo bi pa rada dodala, da smo ljudje različne nature in tudi v taki situaciji drugače in različno reagiramo. Če je človek bolj borbene narave, potem bi verjetno naredil prijavo/ovadbo in bi tudi prenesel to, da bi s tem še več ljudi bralo njegovo zasebno pošto. Vem, da če bi se kaj takega zgodilo meni, bi najbrž naredila prijavo, zraven bi pa še okolico obvestila, da sem naredila prijavo in verjetno bi tisti, ki je zadevo odprl - bi se najbrž sam zelo skesano javil. Nisem pa prepričana, da bi vsi tako postopali. Pravzaprav mislim, da ne bi. Ljudje imajo svoje intimnosti in zasebnosti (karkoli pač človek s tem definira) in se - če pride kaj od njihove intimnosti na dan - počutijo nekako osramočene. In ko je človek malo osramočen, takrat nima energije za to, da bi delal prijave. Takrat bi se najraje skril nekam. Ker misli, da vsi na svetu vedo, kaj je tam pisalo, da vsi vedo neko njegovo kajpavem skrivnost in da ga sedaj vidijo v tisti ta pravi luči in ta prava luč pa v bistvu kaže grdo osebo, v osnovni nevredno, da bi jo kdo imel rad, spoštoval itd itd.... Seveda ni nič od tega res, ampak takrat ljudje tako vidijo svet. V bistvu je ena zakomplicirana psihoanalitska dinamika zadaj, ampak da ne bi tule preveč nestrokovno in povprek o tem razpredala, raje tole: Naj ta študentka, namesto, da razmišlja o tem, kdo je to odprl in kaj se bo sedaj zgodilo, naredi en daljši razmislek o tem ZAKAJ SE V RESNICI TAKO ZGROZI OB MISLI, da bi tisto njeno konkretnost kdo videl (ker jo je itak že)? Kaj bi bil najslabši scenarij tega? Od tu naprej ugibam, ker ne vem in me ne zanima, kaj je tam v resnici pisalo... Da bi kdo izvedel kakšno bolezen ima? Tudi, če bi vsi vedeli, tako bi vsaj videla, kdo je res njen prijatelj in kdo ne. In tudi, če ima bolezen, kaj je pomembneje - to, da se bo zdravila ali to, kaj si kdo misli o njej? Hočem reči, če človek neprijetnost izkoristi za to, da se z njo sooči in jo potem mentalno razčleni, je že na zmagoviti strani. Pred tem si pa pri luzerjih. Pa tudi mislim, da ena doza neprijetnosti takšnih in drugačnih se človeku v življenju preprosto mora zgoditi - da zna potem ceniti prijaznosti, ki jih srečaš v življenju in da se zna boriti proti neprijzanostim, ki bodo v življenju šele prišle. Vendelina jr.