Tašča - snaha

7. dec 2009 21:58

Mislim, da je najpomembneje potegniti kristalno čisto črto med tem, kaj je dovoljeno in kaj ni. Dosti enostavno je, če se obnašate ali si dovolite pri odraslih otrocih istih zadev, kot pri prijateljih. Torej, vljudno vprašanje, a lahko kaj pomagam, a smem pripravit mizo, a smem prinesti desert itd., je na mestu. Saj se lahko pogovarjaš o vsem, ampak deliti nasvet, ne ne ne! Razen, če prosijo zanj. Pri nas je na tiho dogovorjeno, da si lahko vsakdo vzame iz hladilnika ali shrambe karkoli že hočejo, ampak z omembo: Jaz sem lačen, žejen.... Ker, preveč pedenat, po pravici povedano, se mi ju ne ljubi, konec koncev sta pa le "doma". Sin in snaha, seve.

Čeprav imamo ključe od drug drugega, mi niti na misel ne pride, da bi si kar tako dovolila vstopiti v sinovo hišo. Pravzaprav, je bilo pravilo določeno z najine strani, ker pač nikoli ne veš, kdaj naju bi lahko našel v "compromising position".

Vanja

7. dec 2009 22:01

lojzella je napisal/a:

uf, tud jaz imam probleme, živimo s tašćo v istem gospodinjstvu, poročena že skoraj dvajset let, pa ne znam nič prav trihtat za njenega sineka, še čaj ni vsak dober. Dostikrat je samo slika, tona pa ni, pa mislim, da se nekaj kuha in bom enx krepko zarapotala. Pomagat mi pa noče, seveda, ko ji pa jaz trapa vse od začetka ka riti prinesem, zdaj je pa razvajena. Me tamlade imamo res rade čimmanj ali pa najbolje nič vtikovanja v vse družinske zadeve. Če rabimo pomoč, bomo prav čas povedale ali pa tudi ne, ker potlej mislijo, da brez njih ne bi bilo nič prav izpeljano, če pa bi rade komandirale in imele poštirkano po njihovo, hvala lepa za tako prijaznost, pojdi si prah pometat pred svojim pragom. lojzella

Hmmm takim situacijam se da izogniti oz. jih rešiti na meni najbolj pameten in tudi smiselno zrel način: odseliš se na svoje. Tudi izjava, da nekdo poimenuje samega sebe po 20 letih še vedno "tamlada" govori sama zase tudi o tem, v kakšno vlogo postavlja samega sebe. Živeti pri nekom in se ne osamosvojiti v odrasli dobi, na žalost kaže na določeno nezrelost. Del odraščanja je tudi "odcepitev" od staršev. Še bolj kot v fizičnem, v psihičnem smislu, seveda. Da pa odgovorim maryji: na žalost je pot v pekel večkrat tlakovana z dobrimi nameni. Kot so rekle že pred mano: predvsem sebe imej rada in ko boš to zmogla, boš lahko šele zares imela rada tudi druge. piet

8. dec 2009 10:04

En namig za mlajše ženske tule: Ko začnete z nekom zvezo, potem pri njegovih starših uporabljajte "gard" največjega darila - v smislu, evo mene, a nisem krasna, kako je vaš sin lahko srečen, da ima mene (okej, malo je forsirano, ampak na začetku pride prav). In za božjo voljo, ne pospravljajte krožnikov pri mami vašega partnerja, ko ste tam na obisku. Če ji kdo mora pomagati, je to njen sin. Če ne pomaga svoji mami, tudi vam ne bo (in v tem kontekstu bi jaz prižgala oranžni alarm). Medtem pa v kontaktu s svojimi starši dajte vedeti, da on je pa tisto pravo in da ga vi lahko kritizirate, onadva pa ne, oziroma, dajte vedeti, da čisto vseh malih škripov v zvezi pa tudi ne boste takoj tekle mamici povedat. In pri vaših starših ve pomagate pospravljati krožnike, ko ste na obisku. Got it? Na tak način boste imele možnost, da nikogaršnji starši ne bodo živeli vaše zveze. Potem in šele potem pa začnite fantazirati o tem, kako bodo zgledale tapete v spalnici....in komu bodo podobni otroci. Vendelina jr.

8. dec 2009 11:35

Vendelina jr. je napisal/a:

En namig za mlajše ženske tule: Ko začnete z nekom zvezo, potem pri njegovih starših uporabljajte "gard" največjega darila - v smislu, evo mene, a nisem krasna, kako je vaš sin lahko srečen, da ima mene (okej, malo je forsirano, ampak na začetku pride prav). In za božjo voljo, ne pospravljajte krožnikov pri mami vašega partnerja, ko ste tam na obisku. Če ji kdo mora pomagati, je to njen sin. Če ne pomaga svoji mami, tudi vam ne bo (in v tem kontekstu bi jaz prižgala oranžni alarm). Medtem pa v kontaktu s svojimi starši dajte vedeti, da on je pa tisto pravo in da ga vi lahko kritizirate, onadva pa ne, oziroma, dajte vedeti, da čisto vseh malih škripov v zvezi pa tudi ne boste takoj tekle mamici povedat. In pri vaših starših ve pomagate pospravljati krožnike, ko ste na obisku. Got it? Na tak način boste imele možnost, da nikogaršnji starši ne bodo živeli vaše zveze. Potem in šele potem pa začnite fantazirati o tem, kako bodo zgledale tapete v spalnici....in komu bodo podobni otroci. Vendelina jr.

Ha, tu se pa na moč strinjam terakota

8. dec 2009 13:02

Od tega pisanja in od teh nasvetov se meni dobesedno želodec obrača. Ne vem v kakšnih družinah ste živele? Imam občutek, da vas je sama narcisoidnost in zaverovanost same vase. Vse kar je drugo in drugačno, nič ni vredno in ni dostojno VAS.

Drage moje dame, mene bi bilo sram tako govorit in mislit o materi oz. starših mojega moža, očeta mojih otrok...

Da ne bo pomote, sem mati, imam zeta in snaho, spoštujem ju in ju imam rada; enako spoštovanje čutim tudi z njune strani.

Pozdravček!

8. dec 2009 13:10

Dragička, si pač imela srečo, da te je marsikaj od grših stvari nekako obšlo ali pa si ti imela srečo (preden si jo nadgradila z modrostjo), pa si obšla grde stvari. Vendelina jr.

8. dec 2009 16:03

Dragička, kakšne imaš pa odnose s svojimi starši in s tastom in taščo? Človek, ki v življenju ni nič hudega izkusil, ne verjeme, da se drugim hudo dogaja! klavdija

8. dec 2009 18:01

Tast in tašča sta me spoštovala in imela rada (žal, sta že pokojna). Znala sem jim zelo dobro povrniti;

Do mojih staršev spoštovanje do neskončnosti, moža sta "kovali v zvezde" (prav tako že pokojna).

Oboji so za seboj pustili veliko otrok in se vsi zelo zelo razumemo.

 

Pozdravček!

8. dec 2009 18:03

Dragička, če se ne motim, so ti v eni podobni temi že razložili, da niso vsi ljudje (tudi tašče in snahe) taki kot vi in da se nekaterih tudi spoštovati ne da. V detajle se ne bom spuščala in tudi ta stavek nima nobene zveze z mojo taščo. matilda

8. dec 2009 18:11

dragička je napisal/a:

Tast in tašča sta me spoštovala in imela rada (žal, sta že pokojna). Znala sem jim zelo dobro povrniti;

 

Tako je, če ti spoštuješ te morajo tudi drugi.... naj bi te, no! Tudi jaz nisem nikoli imela težav s taščico in s tastom in ravno tako z mojimi, čeprav so me strogo vzgojili, so pa stvari, ki jih šele danes razumem, ker sem mama! Tašča še nisem ampak vem, da bom dobrain prepričana sem, da bo tudi mja snaha dobra!

Anamarija