Tašča - snaha

7. dec 2009 14:58

Nisem brala ničesar, saj se mi zdi teh 8 strani veliko, zato bom povedala svoje mnenje. Čisto vseeno mi je, kakšno snaho bom dobila, ker ne bom živela z njo. Če je sinu všeč, zakaj bi se jaz vtikala v to, nima smisla. Enako velja za zeta. Imam pa krasno taščo in čudovitega tasta. V bistvu sploh ne vem, kaj naj bi šlo narobe v teh odnosih. Če se ne vtikajo eden v drugega itak nima bit kaj narobe. Vem, da je to v praksi drugače in da tega jaz ne morem spremeniti. Naj vam tašče ali snahe ne pokvarijo tega lepega dneva. lp Vesna

7. dec 2009 15:10

Maryja, ob branju tvojega bloga me je kar malce stisnilo, po besedah, ki si jih napisala razberem, da si čudovita tašča, tako kot je moja, mislila sem, da takih ni.... 

 

A si morda pomislila, da sta tvoj sin ali tvoj mož rekla ženi/snahi, da bi bil že skrajni čas, da se navadi tudi sama delati, ne da čaka vse tebe? 

Jaz bi se na tvojem mestu pogovorila najprej z možem/sinom!

Želim ti veliko lepega, ker si zaslužiš!

Anamarija

7. dec 2009 15:54

Se popolnoma strinjam u Vendelino in Mamamio. Rada pa bi napisala, da sem se pred leti na podoben način za nekaj dni na "smrt" skregala z mamo. Smo prav nako imeli praznovanje in vsi so hoteli pomagat. Pa sem delo nekako razdelila, ta je prinesel to, drugi je pekel nekaj drugega. No in mama je naredila nekaj več - solato, katero je prinesla tudi prijateljica. Ko jo je ta zagledala je s solato vred zapustila praznovanje. Seveda sem bila jezna na obe. Na mamo tako, da ji nekaj dni niti nisem mogla ali hotela povedati - danes tega niti ne vem več, zakaj taka jeza. Danes smo vse na to že pozabile, takrat pa je bilo hudo - nekaj dni. Otilija

7. dec 2009 16:19

Maryja, vsi delamo napake. Vandelina in Mamamija sta skoraj že vse napisali. Dodala bi samo le to. Napake v razmerju s snaho si verjetno skozi delala, vendar se tega nisi zavedala. Tudi jaz jih delam (verjetno zdaj manj, ali nič), pa me moji "tamladi"takoj opozorijo in grem kot polžek v svojo hišico. Želim jim ustreči z dejanji, nasveti, toda mladi tega ne rabijo. Napako sem naredila enkrat, ko sem prišla h hčerki v stanovanje ( dala mi je ključ, da ne bi zunaj stala, ko je bila ona odsotna). V času njene odsotnosti sem ji pospravila kuhinjo. To sem storila samo enkrat in nikoli več. Hčerka me je z besedami takoj "prizemljila" in nikoli več nisem tega ponovila. Zelo pogosto so pri meni doma, tudi jaz pri njih. Pri njej sem gost in mi je lepo. Za njih se razdajam samo, ko so pri meni doma. Ali si sigurna, da ima tvoj sin idealen zakon? Ženske smo tečne, če nas nekaj žuli. Nekaj smrdi.... Srčno upam, da sem se zmotila. Čas bo rane zacelil. Drži se pravila: "Ne spreminjaj druge, temveč sebe". Postani egoist in uživaj zase. Tudi vnuk in sin bosta prišla k tebi. Sigruna sem, da si prijetna oseba, ki bi za svoje vse naredila. Migla

7. dec 2009 16:46

Sama sem se zelo mlada poročila, pri sedemnajstih. Od prvega dne sem napačna. Njegavi so vedno ščuvali moža proti meni, sedaj pa se dogaja, da tudi proti mojima hčerama. Prišlo je tako daleč, da od poletja sem s taščo sploh ne govorimo, ker zanjo smo enostavno vse tri zmešane in nenormalne. Možu moje tašče sploh ne omenjam, saj mu je mama pa naj je takšna ali drugačna. Starejša hči ima fanta s katerim živi že tri leta in pol, pa ni nobenih problemov. Sam reče, da se z mano lahko bolje pogovarja, kot s svojo mamo. Se držim pa tega, da mu ne sodim, niti kdo je, niti kaj je. Če je dober moji hčeri, potem je dober tudi meni in to zahtevam tudi od svojega moža. Vem pa, da če mi bo kaj smetalo na mojih bodočih zetih se bom raje umaknila, kot pa da bi bila kot moja tašča. Me pa zelo boli, ko vidim znanke, ki so s svojimi taščami prijateljice, saj sem si to vedno želela, tudi tašči predlagala, pa enostavno ne gre. lilijana.stefancic

7. dec 2009 17:23

ja, tak je to.Ene so nas doma navadili, da je treba biti tiho. In smo bile tiho. Pred taščamio, predolgo. Če bi človek sproti povedal kje ga čevelj žuli, bi se stvari verjetno lažje popravile, kot ko ti film pokne. Sedaj že dolgo nimam tašče oz. je postala ex tsšča. Imam pa mamo. In zna najedat. Oz. misli, da dela dobro. Pa pride in začne zakaj je ta kos pohišta obrnjen tako, če pa ona meni, da bi bilo boljše drugače. Ji potem v njeni hiši malo vrnemo s tem - zakaj pa imaš ti tako postavljeno in ne drugače. ali ko začne, zakaj otrokom dovolim to , zakaj jim kuham to namesto ono. Predolgo sem bila tiho in s strahom šla na obisk (le kaj bo vse narobe), sedaj pač povem, da je ona skrbela za svoje otroke, kot je mislila, da je najbolj prav, mi (njeni otroci)pa prav tako za svoje. Mogoče si se na krstju še kje na glas pohvalila s svojim pecivom, p je njo to zbodlo kot, da si hotela rečt, da je ona nesposobna.... Ne vem. Ali kot rečeš, da čakaš, da pridejo k tebi... naredi prvi korak, pa stopi ti do njih. Za začetek na kratko kavico, mogoče neseš malo sadja, ker je bil glih Miklavž. Pa boste videli, če se boste lahko začeli pogovarjati, ali bo stanje preveč naelektreno. klavdija

7. dec 2009 18:47

Z mojo bodočo taščo imam vsake toliko časa kak "kratek stik", ki pa ga občutiva samo midve. Sem naprimer zelo občutljiva na nenapovedane obiske, ni kaj, taka sem, so se že vsi navadili, razen nje seveda. Pa sem hitro rešila to zadevo. Dvakrat je takole čisto slučajno prišla iz 30 km oddaljenega kraja, pa sem sem si zadala svoj najlepši nasmeh in ju sprejela kot da sta častna gosta. Razen ... na mizi ni bilo ravno veliko, glede na to, da nisem vedela za ta obisk (naj povem, da bi se po njuno spodobilo narediti najmanj narezek, če ne vsaj pojedino). Pa so se končali tile obiski :) To je sicer samo en banalen primer, ki pa lepo pokaže, da sta vedno dve plati. Jaz to vidim kot vsiljevanje in nespoštovanje moje intime (ker je res vedno prišla ob najbolj neprimernem času), njej pa je to normalno, ker se tako obiskuje z vsemi prijatelji. Pa ni bilo hude krvi, jaz to stoično prenesem in ji lepo vljudno, vendar direktno povem, da mi to ni po godu. Tako smo rešili tudi zadevo s kvačkanimi prtički in home-made gobelini, ki bi jih mogla dobiti ob vselitvi. Mislim, da ni zamerila, še več, vsem, ki jo vprašajo, svetuje, da najbolj rabiva bone ali denar (če že morajo kar prinesti). Tako, malo sem se izpovedala, vendar bi res rada poudarila, da je treba včasih stvari gledati iz druge perspektive. To se vedno znova opomnim. V bodoče pa bom dodala še tole Vendelinino modrost, da naj ne spreminjam drugih, temveč sebe. Gigi_84 Sporočilo je spremenil(a) Gigi_84 dne 07.dec 2009 18:47

7. dec 2009 20:45

Gigi_84 je napisal/a:

V bodoče pa bom dodala še tole Vendelinino modrost, da naj ne spreminjam drugih, temveč sebe.

Ni tale "moja". Sem se ponotranjila to modrost po nekaj neuspešnih poskusih spreminjaja drugih. Vendelina jr.

7. dec 2009 21:26

Saj se spremenimo, brez skrbi. Z leti to pride samo po sebi. Al na bolje al na slabše, o takih podrobnostih pa zdajle tukaj ne bi ravno razpravljala .

lp

cervus

7. dec 2009 21:48

uf, tud jaz imam probleme, živimo s tašćo v istem gospodinjstvu, poročena že skoraj dvajset let, pa ne znam nič prav trihtat za njenega sineka, še čaj ni vsak dober. Dostikrat je samo slika, tona pa ni, pa mislim, da se nekaj kuha in bom enx krepko zarapotala. Pomagat mi pa noče, seveda, ko ji pa jaz trapa vse od začetka ka riti prinesem, zdaj je pa razvajena. Me tamlade imamo res rade čimmanj ali pa najbolje nič vtikovanja v vse družinske zadeve. Če rabimo pomoč, bomo prav čas povedale ali pa tudi ne, ker potlej mislijo, da brez njih ne bi bilo nič prav izpeljano, če pa bi rade komandirale in imele poštirkano po njihovo, hvala lepa za tako prijaznost, pojdi si prah pometat pred svojim pragom. lojzella