27. nov 2010 15:01
multivitamin! dva meseca sem bila odsotna, ker sem bila v tujini in opravljala delovno prakso. s tem sem si uresničila načrt na katerega sem se pripravljala dve leti in mi je dejansko veliko pomenil. Partner me je pri tem podpiral in razumel. Tako kot bi jaz podpirala njega, če bi želel kaj takega storiti. Vendar je njemu problem oditi na enotedenske počitnice, saj veliko zapravi za telefon, ko trikrat na dan kliče svojo mamo!! nisem človek, ki hitro odneha. zavedam se težavnosti odnosa in na probleme gledam kot na izzive. Če bi bila žrtev bi bila tiho in trpela v takšni situaciji. Zavedam se, da sem si sama pritegnila v življenje sitaucijo, ki jo imam in glede na to, da se ta situacija že vleče nekaj časa, sem izčrpana od tega, da partnerju dopovedujem, da se počutim kot tretje kolo, da me boli, ko je vedno na njeni strani, da mi ne verjame, da me njene besede bolijo... zadnje moči vlagam v to, da mu povem kako se počutim in da me razume! Če pa ne bo, pa stvar tako ali tako ni več moj problem! Pa ne vem zakaj bi povesila nos? ali ni normalno, da ko mine zaljubljenost, začnejo delovati vzorci iz primarne družine in težko delo se začne... te realnosti se zavedam! pisala sem na forum, ker me zanima ali je bila katera v podobni situaciji in kako se je ta razrešila? Kje ti vidiš tukaj žrtev? Hvala vsem za vaša mnenja in odgovore, mi veliko pomeni! simply katja