27. nov 2010 14:52
Lahko eno moško mnenje?
Ne bom čakal odgovora--
Spodaj navedeno ne velja v primeru kakeršnih koli zlorab, fizičnega in psihičnega nasilja, ki se ponavlja in stopnjuje. Za to vrsto, obstajajo primerne institucije.
Nisem mamin sinko in tudi nikoli ne bom, relativno zgodaj sem se osamosvojil, tako da "Hotel mama" pri meni ni prišel v poštev. Nikoli nisem poveličeval mamine kuhinje, ker moja žena takrat ko kuha naredi super, tudi nikoli nisem ob morebitnih osebnih, službenih in še kakšnih problemih hodil jokat domov. Se pa strinjam, da je pri nas med ženo in mamo napetost,( ki izhaja, predvsem iz preteklih zamer, ki se niso reševale sproti) , ampak takole bom rekel,(sedaj bom uporabil množino)) drage naše čudovite ženkice in ostale snahe in ljube mame in ostale tašče, PROBLEME rešujte same med sabo, če jih imate, si to povejte jasno in glasno, kaj vas moti ,kaj vas tare... NE MOŽU oz.SINU, pravi naslov ste same ve, ve imate problem, mi ga NIMAMO,(vsaj primarnega, ne) mi smo samo na sredini odprte fronte, se sklanjamo in izogibamo nabojem in pazimo ,da jih ne skupimo preveč.. Na koncu boste ve odšle vsaka na svoj konec, mi bomo pa še vedno vaši MOŽJE in SINOVI.
Predno začnete jokat svojim partnerjem oz svojim sinovom, pomislite na zgoraj napisano. Ne maramo vloge mediatorja. In še nekaj: Naša ljubezen do vas , tako do žene kot matere, nima z vašimi prepiri nobene vzročne zveze...
Sedaj pa pomislite in povejte, se vam zdi vaše početje fer, v smislu ( dragi, tvoja mama je naredila to in to, rekla ono in drugo, zaradi tega sem prizadeta in zanima me kaj boš ukrenil, ker jaz sem z njo zaključila) ALI obratno.
Mar res pričakujete vpletanje z naše strani? Pričakujete, da bomo šli domov nahrulit ženo , kaj se gre oz mamo kaj si dovoli, v resnici pa sploh ne vemo za kaj se gre in ROKO NA SRCE nas niti ne zanima, Juha je dobra ta ali ona, tudi sosedina, šnicla pa itak nobena ne naredi tolk super, da bi bil boljši kot tisti v lokalni gostilni. In na družinskih srečanjih, neradi poslušamo ( z vso ostalo žlahto) kako smo bili kot otroci , oh in sploh srčkani, lepi, pridni ( mami, sorry...je osladno in ne "kušuj" me za vsako ko stavek zaključiš, tudi šipanja v lička ne maram- no, tudi takrat tega nisem ravno oboževal)...kakor tudi ne, da smo sedaj doma čist pasivni, da se nam popolnoma nič ljubi, da itak buljimo samo v comp ali TV in prdimo in puščamo štumfe vsepovsod ( ljubica, sorry, se ti ne zdi, da lahko o tem razpravljava kje drugje, bo bolj konstruktivno, in mogoče bo še zaleglo - in tvoji smrtonosni pogledi me ne ganejo)
Zapomnite si, če ni kakšnih drugih vplivov si POPOLNOMA SAME ustvarjate konfliktne situacije. Torej jih tudi rešujte same.
Opisane situacije sem večino zanalašč karikiral, ne opisujejo avtorjevega dejanskega stanja.
Vsaka podobnost z realnim življenjem je zgolj naključna
Escada