Tašča - snaha

2. jun 2010 12:48

Nikjer ne navajaš kaj je s službami - hodiš ti v službo? Ali tvoj dragi hodi v službo? Da ne rečem, ali služita denar?

Če služita svoj denar, kaj sploh imata za delat pri materi; še manj, kaj imata za delat če nimata službe!?! Mladina, dajte začnite sami, ne pa, da se nekomu "prištulite" in ta nekdo mora igrati in plesati po vaših željah. Vsaka hiša ima svoj način dela in komunikacije oz. "vsaka hiža ima križa, moja pa celo kapelo"!

Če ni vzdržno življenje skupaj, kje piše, da morata biti skupaj - a ne obstaja več zveza, da se fant in punca dobiva "pod uro ob petih"?

 

Pozdravček!

2. jun 2010 12:55

Predvsem iz samospoštovanja povej fantu, da v takih razmerah ne nameravaš živeti in naj se odloči kaj mu je za življenje pomembnejše. Verjamem, da bo zanj odločitev težka, ker je očitno pripravljen marsikaj požreti za kmetijo in vložena sredstva v njo. Pa saj to je za razumeti, ampak iz zgoraj napisanega mislim, da se bo vendarle moral odločit za tisto kar mu je dražje, kajti razmere se zanesljivo ne bodo izboljšale. In kako bi lahko vidva zdravo vzgajala svojo mladež, ki bi bila vsake toliko priča verbalnemu in fizičnemu obračunavanju staršev z babico in teto. Ti v sebi itak veš kaj ti je storiti, morda rabiš samo še potrditev, da je to prava odločitev. Odloči se čimprej, potem se bo tudi fant, do takrat se mu ni treba, ker je očitno že navajen takšnega življenja in se mu sploh ne zdi tako grozno. Kako se bo odzval, ti bo tudi pokazalo, če je pravi zate. zeta

2. jun 2010 13:11

Načeloma nisem za to, da se take stvari rešujejo preko spleta, ampak včasih je lažje zaupati tukaj kot pa nekomu osebno.

Kot so ti napisale predhodnice.

Veš , da so razmere v tej družini težke- že sedaj ko še nista poročena in ko še nimata otrok. Se mogoče vprašaš kako bo čez 5-10 let. Poleg istih težav, ki najbrž ne bodo manjše, boš imela recimo še  dva otroka, kljub temu, da so otroci zdravi so lahko precej naporni, razne neprespane noči, bolezni ob obisku vrtca in to že samo posebi velikokrat sproži napetost med partnerjema. Včasih se tudi tista začetna ljubezen malo ohladi.  In ali si sposobna- zmoreš toliko moči, da bi prenesle vse te napore, predvsem psihične. Skorajda zagotovo nisi.

Vsekakor bi to tvoje breme čutili tudi otroci, ki jih je v tem času zelo težko pravilno vzgajati, če pa bodo imeli še možnost videti razne negatvne vzorce, potem pa bo to še težje.

Pot pod noge in si ustvari živlenje, katerega si zaslužiš.

 

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

2. jun 2010 13:12

Dragička, ne živijo v isti hiši. Tako je napisala: "S fantom živiva na kmetiji, katere lastnica je njegova mama, po dogovoru že pred leti da bo kmetijo predala njemu, je zgradil hišo. Mama živi 5 km vstran v svoji hiši z eno od hčerk." sara

2. jun 2010 13:17

Strinjam se z vsem, kar je napisala Vendelina, pa vendarle imam eno vprašanje. A tistih pet kilometrov stran ne zadošča za mirno življenje? Mislim v tej hiši živita sama, brez mame in njegovih sester, zato se mi zdi, da tu imata še nekaj maneverskega prostora, če ne, potem res ne vidim drugega izhoda kot da spakiraš kufre in greš. Sama ali s svojim fantom. Je že res, da mama grozi in izsiljuje s tem, da je zemlja njena, ampak kot sem razumela iz tvojega pisanja, jo je zgradil tvoj fant?

Jaz bi se poskusila zmenit z njo, da je čas, da se zemlja prepiše.In to se mora z njo dogovorit tvoj fant. Ker če je bilo zmenjeno pred leti, naj se zdaj to dokončno izpelje tudi na papirjih. In potem bi bilo fajn, da se s fantom zmenita kako naprej. Imam občutek, da imata neko slabo vest, da morata spuščat mamo pa vse njegove sestre v hišo. Zakaj? Iz spoštovanja, ker mu je "dala" zemljo? Bosta zaradi te zaplate zemlje do konca življenja živela tako? Manipulacije? Nasilje fizično in psihično? Policija, zapisniki? Verjamem, da si želita lepih odnosov z vsemi, verjamem, da si želita veliko družino, ki bo vključevala tudi njegovo mamo in vse sestre, ampak včasih res ne gre. Postavita si meje, postavita jima meje. In če še tako ne bo šlo, potem bo res bolje, da gresta / greš stran.

Draga Postrzjaca, odgovori na tvojo zgodbo se nahajajo v tebi in tvojem partnerju. Upam, da ti je kdo tu na kulinariki dal kakšno dobro idejo, kako zadevo speljat. Pa srečno!

 

Vilma

2. jun 2010 13:39

Ne razumem prav dobro: kako to, da se tolikokrat srečujete, če živite vsak zase? Ali "mamino" zemljo obdelujete vsi ali kako? No, jaz bi se na sestanku pojavila z odvetnikom, ponavadi se taki "perpetum mobile" v prisotnosti nekoga tretjega vsaj začnejo končevati.. Ker se mi zdi, da si, dobra kot si, kar nekako sprejela to igro. Ta mlade na kmetijah so bile pa od nekdaj strah in trepet. Želim ti dobre živce!! In še nekaj me zanima: kakšni so bili odnosi med tvojim fantom in njegovo družino poprej? Ma ne, brez veze, tale tema res ni za v javnost, si močno prizadeta (z razlogom!) Raje res poslušaj predhodnice in spokaj kufre. japaja

2. jun 2010 13:47

V dobrih partnerskih zvezah velja dogovor, da človek "brani" svojega partnerja pred naleti svoje rodne familije. V znosnih razmerah gre to tako, da svoje starše, brate, sestre....ustavljamo pred tem, da bi obiranjem in blagim zbadanjem našega partnerja. In to isto pričakujemo tudi od svojega partnerja. In recimo da v dveh, treh poskusih čisto vsi razumemo, kakšna so pravila igre. Tudi ne moremo izbirati partnerjevih sorodnikov. Pač ne vemo, koliko "zblojenihin neustrezno socializiranih" je familiji. Ampak v zapisu nesrečene kolegice sem razbrala tudi to, da jo je sestra njenega fanta udarila in je potem še kar mlatila (in mlati tudi svojo mati in svojo taščo) in da njen fant ob tem ni nič naredil, ker je kar okamenel.....Halo? Tako kot jaz tole berem, to so "okostnjaki, ki padajo iz omare". Tista sestra definitivno NI prvič nekoga mlatila v fantovi prisotnosti (no way, to je počela že prej pred točno istimi pričami). Familija ima dolgo zgodovino medsebojnih zlorab in naj se grejo ta ples kar sami, če se ne spomnijo česa boljšega. In fant je vedel, kakšno sorodstveno pleme ima in pred tem sicer beži v hišo, ki jo je gradil (pa ni njegova), se pa sorodstvenemu plemenu ne zna upreti in razrešiti konflikta in v to vleče še svojo partnerko. Bi tudi rekla, da naši forumski kolegici fant pred spoznavnim dnevom ni povedal bridke resnice o svojem plemenu - in je tako vse znake doživela kar sama. In se sedaj sooča s tem, kar vse ti znaki pomenijo. Kar se mene tiče, partnerstvo, v katerem partnerja ne nudita drug drugemu brezpogojne podpore (v zadnji konsekvenci vključujoč tudi to, da braniš partnerja pred hudo motenimi primerki iz svojega plemena), to v bistvu ni partnerstvo. To je nekaj "kao" partnerstvo, v resnici je pa spervertirana igra dveh, ki "tekmujeta" v tem, kateri od njiju je večja žrtev. You deserve better. Vendelina jr.

2. jun 2010 14:43

Vendelina jr. je napisal/a:

Tudi ne moremo izbirati partnerjevih sorodnikov. Pač ne vemo, koliko "zblojenihin neustrezno socializiranih" je familiji. Ampak v zapisu nesrečene kolegice sem razbrala tudi to, da jo je sestra njenega fanta udarila in je potem še kar mlatila (in mlati tudi svojo mati in svojo taščo) in da njen fant ob tem ni nič naredil, ker je kar okamenel.....Halo?

Točno to sem jaz hotela poudariti. KAKO JE TO MOŽNO??? Če bi mene kdo samo poskušal udariti, si upam trditi, da bi moj dragi 'stopil v akcijo', pa četudi bi bil ta nekdo kdo izmed njegove primarne družine. Ne, tega 'okamenjenja' si ne bi smel privoščiti.

Atina

2. jun 2010 15:42

Med čitanjem postrazjacinega zlivanja obupa, razočaranosti in buhvečesa še, mi je samo tole rojilo po glavi:

 

Vendelina jr. je napisal/a:

Te je škoda za tale horror show. Pa tvojega partnerja tudi. Kaj ti je storiti? Dokler si še mlada in brez otrok (in za božjo voljo, uporabljaj kontracepcijo, ne gre v tole norijo še kakega otroka peljati, prav?), obrni pete in sto na uro v smer doma. Vendelina jr.

 

Vsake toliko časa vsi rabimo kakšno podporo. Eni jo najdemo pri partnerjih, drugi pri starših...eni pač pri čisto neznanih ljudeh na internetu.

To, kar je bilo od postrzjacike dalje napisano, je samo potrditev tistega, kar ona sama že dolgo ve. Pravzaprav od tistega tretjega dne, ko se je preselila k fantu. Zelo bi me veselilo, če bi nas za podporo prosila tudi jutri, s tem, da bi se njen post začel takole: Drage moje, kufre imam spakirane in karto za domov kupljeno. In pojutrišnjem: Zaenkrat sem pri starših in iščem službo...

Možno je, da sem zgrešila, ker res ne čitam vseh postov s popolno pozornostjo, ampak doslej še nisem naletela na kakšno, ki bi napisala, kako je obrnila zadevo na bolje, s tem, da je situaciji obrnila hrbet.

 

Vsi, ki dajemo dobronamerne vzpodbujujoče nasvete, bi radi kdaj pa kdaj v zameno čitali, da je imela zgodba Happy Ending. Ker, če premislimo, vsi (vse) mislimo več ali manj enako.

 

Pa še tole: Fant, ki te spravi v tako situacijo, te ni vreden.

Vanja

2. jun 2010 16:04

Čaki mal.... sestra te mlati on pa stoji zraven in gleda "ko tele v nova vrata".

Kaj takega pa še ne.

jade