30. avg 2007 15:00
Včeraj sem ujela trenutek nekega filma, v kateri igralec, ki je rešil življenje nekemu dečku, staršem, ki so mu neskončno hvaležni reče približno takole: " Oče mi je nekoč rekel: " Ne zahvaljuj se mi za tisto, ker sem bil dolžan nerdediti. Zahvali se tako, da tudi ti svoje delo, ki ga opraviđ za druge, opraviš dobro!"
Približni tako je šlo. Sem odločen nasprotnik vseh darilc. Ker darila nimajo meje in je vsako darilo, razen izjemno redkih. neke vrsta podkupnina. Z darili mnogokrat spravimo obdarovanca v veliko zadrego, vsaj meni je vselej neprijetno.
Pred časom sem na Davčni upravi videla neko odredbo, po kateri je davčnim delavcem prepovedano vztei katerokoli darilo, razen kakega kulija. Podroben opis me je užalil. Na ne zato, ker se me je dikal, užalil me ja samo zato, ker so tako uradno uredbo sprejeli samo za delavce DURS.
Če bi veljali za zdravstvene delavavce in pedagoški kadrer in bi bili napisani, bi vsi ti brez problema darila zavrnili.
Pri obdarovanju v imenu otrok je treba povedati, da ni problem v tem, kake vrednosti je darilo, ki ga učenec prinese, problem je v prizadetosti tistih otrok, ki se zavedajo domače stiske in za katere je vsako darilo preskromno in se počutijo slabo.
Vračam se na prvo mislel. " Pomembno je to, da svoje delo dobro opravimo!"
F r i n a