Partnerski problemi

25. jul 2007 17:03

barbara9, vidim, da nisem edina s tem načinom življenja. S tem, da v hiši razen moje duržine in tasta ter tašče živi še moževa sestra z družino.

 

Z leti sicer prideš do spoznanja, da si za sožitje moral skleniti tudi kak kompromis, a saj je tudi vse naše življenje en sam kompromis, sicer bi nastal pekel, se vam ne zdi?

O delitvi premoženja se mi sploh ne pogovarjamo, čeprav ga bo kar nekaj. Zame je to stvar, ki jo morajo urediti tasta in tašča ter njuna otroka, zato je oporoka napisana in vse razdeljeno, mi pa smo dali besedo, da se ne bomo prerekali. Tšača je tudi nmakit razdelila, a tako, da je meni najprej rekla, da si izberem, kar bi imela, pa sem rekla da ne, naj to prva naredi njena hči, kri navsezadnje ni voda. In se je končalo tako, da si je ona izbrala natanko tiso, česar si jaz ne bi.

 

Je pa lepo, kootroci dveh družin skupaj rastejo in so kot bratje in sestre, ne pa bratranci in sestrične. In občutek, da ti nekdo zaliva rože z enako skrbnostjo kot sebi, je tudi lep.

 

Mamamia

25. jul 2007 17:25

Po Gaussovi krivulji smo večina v nekem poprečju, nekaj jih je na pozitivni strani krivulje in nekaj na negativni strani lestvice.

Nisem imela namena opisovati poprečja, ampak sem opisala zmajsko stran lestvice, ki, pa če vam je prav ali ne, vendarle obstaja. Večina tako hudih razmer niti ne pozna, saj so skoraj neverjetne.

Da pa bo ravnotežje, bom opisala še zgodbo, ki pa je s pozitivne, recimo temu, angelske strani lestvice, vendar jo poznam iz druge roke.

Moja soseda je imela sodelavko, ki so ji starši takoj po nakupu stanovanja prepustili 3 sobno stanovanje, sami pa so se odselili v hišo 60 km stran. ( Po Jazbinškovem zakonu jim ta možnost sploh ne bi smela biti dana, saj so imeli vseljivo hišo.)

Hči je diplomirala, se zaposlila in dobila solidno plačano službo. K njej se je preselil tudi fant, s katerim se ni poročila, pač pa živita že leta skupaj. Tudi on ima solidno plačano službo. Otrok nimata, ker sta se odločila, da bista uživala življnje in se bosta za otroke odločila takrat, ko bosta zanje imela čas.

Mama se enkrat na mesec pripelje na obisk. Hčera pripravi v kuverto neplačane položnice, ki jih mama plača iz svojega denarja, vrne ji le potrdila o plačilu. In tako vsak mesec.

Hči trdi, da se s starši krasno razume, krasno se razume tudi njen partner. Vsi so veseli in zadovoljni.

Recimo, da jo to ena tistih vilinskih tašč, ki so na drugi strani lestvice.

Vsaka mama in oče sta v teh razmerjih enkrat tašča in tast. To je nedeljivo in nerazdružljivo. Nekoč so se pred poroko dogovorili o pogojih sobivanja, zdaj pa tega preloma ni več. Mame se pritožujejo, da dobijo brez kakega vprašanja novega stanovalca, nova lačna usta. Če je smola malce večja, se od njih pričakuje za novega gosta tudi prehrana, ki jo je vajen/a od doma.

 

Prav zaradi teh razlik med ljudmi je zelo težko ocenjevati razmerje in iskati rešitve. Nekatri pač ne verjamejo, da imajo drugi ljudje probleme samo zato, ker imajo pač opravka z drugačnimi ljudmi. Pa niso nič slabši ( strpnejši, delovni, kooperativni) od tistih, ki teh hudih problemov nihmajo.

 

Ljudje živimo v družbi, kjer se srečujemo z različnimi ljudmi. Kako naj nekdo razume stisko posameznika, če jo vrednoti zgolj in samo iz svojih izkušenj. Zato so vsa stališča, ki so opisana v tej temi, dobrodošla vsem nam. 

Prseenečena sem nad Dragičkino in Lisino reakcijo, ki se čutita ogrožene. Moja zgodba se ne nanaša na njiju, nanaša se na zgodbo ljudi, ki živijo v moji bližini, za katere mi je še kako mar.

Včasih sem v nedeljo popoldan med pomivanjem posode skočila k televizorju in gledala oddajo o slovenskih zdrahah. Če ne bi sama imela številnih izkušenj na tem področju, bi se te zgodbe zdele neverjetne.

Na prvi pogled zgodba v oddaji Nedeljsko oko nima nič zveze z današnjo temo. Ima, kaže to, da smo v reševanju nesoglasij tako zelo različni. In da ni vedno "žrtev" tista, ki je kriva za težave. In prepirljivi ljudje, ki polnijo sodne spise, so nekaterim tudi starši in nekaterim tašče in tasti. Mar mislite, da so v teh odnosih drugačni ?

 

Ocenjevanje situacije Primorke z razmerami, ki so bile i pred 25 leti, je nesmiselno. Takrat so bili brez službe samo lenuhi, odpuščali so samo paludje, vsak mesec je plača malo narastla, obstajalo je relano upanje za stanovanje. Tudi z majhno plačo je mogoče preživeti. Razmere z danes sploh niso primerljive.

Svetovati nekomu, ki je brez službe in prejema € 208 socilalne pomoči, naj se odseli in naj s tem denarjem plačuje še drago podnajemniško stanovanje, je neumnost. Včasih je v življenju situacija, ko je treba tehtati, kaj ima prednost.Svoboda ali preživetje. 

Jaz bi se odločila za preživetje. Svobodna bom takrat, ko bom imela svoje osnovne  potrebe izpolnjene. Takrat tudi ne bom tako ranljiva, takrat tudi ne bom iskala pomoči, ker bom zmogla sama.

  F r i n a

25. jul 2007 19:09

oh Frina, draga moja (morda bi morala reči darling), prav nič se ne čutim ogroženo. Sem lepo povedala, da nisem ne tašča, ne snaha. Nimam plašnic na očeh in okoli sebe vidim mešanico prav različnih ljudi in odnosov med njimi. Kakšno reč razumem, oz. skušam najti razumevanje zanjo, kakšne pa tudi ne. Sem pa v letih, ko nobene stvari ne delam več "na počez". Če gre zadeva še preko dobrega okusa, mi pa res dvigne pokrov. Vsak se svobodno odloča kako in kje bo živel. In če se odloči, da bo živel pri "starih", ker mu drugače ne znese, se je prodal za ceno najemnine (in ostalega, če prejema "na lepe oči" še kaj drugega). In ne mi potem cvilit, da ta stari hočejo potem komunicirat z njimi, pa da jih sprašujejo kam gredo, kadar gredo, pa da pričakujejo pomoč pri večjih delih....ja madona, seveda jo, če pa skupaj živijo!!??? Ključavnice se pa tudi dajo namontirat na vrata, da ne vpadajo drug drugemu na nos, a ne? Vse v življenju se plača, nobena najemnina ni zastonj. Nikjer. Nikoli. Vsaj ne dolgoročno. In sami se odločamo kakšno ceno bomo plačali. Ampak ne za TO krivit prodajalca! In pesnit spisov na temo groznih tašč, kar je enako izpeto kot pijanstvo Dolenjcev, skopost Gorenjcev in bebavost Ljubljančanov. Seveda so tudi taki, ampak večina ni. Vsaj v mojem okolju živi skupaj več razširjenih družin v tako lepem odnosu, da bi bili lahko vsem za zgled. Zaradi TEGA sem se oglasila in ne zaradi ogroženosti. Upam da tega občutka ne bom spoznala. Lisa

25. jul 2007 19:34

Lisa, saj prav zato, ker nisi ne tašča ne snaha... Nekaj mesecev nazaj je bil kreg o depresiji in kdor si je drznil napisati kaj v tvojem stilu, jih je dobil po.... ker on pa ni vedel kako je in bo že videl, če se njemu zgodi. Ampak tašča pa menda boš enkrat...pa boš lahko tudi ti spesnila kakšen spis o tem, da v težavah si pa pomagajte kar sami, saj ti si svoje dolžnosti opravila. matilda Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 25. jul 2007 19:38:23

25. jul 2007 20:09

ja, upam da bom kdaj tašča, ker sem staromodna in svojim otrokom privoščim družino in vse kar paše zraven. Po svoje se pravzaprav res lahko čutim ogroženo - predstavljajte si, da dobim v družino dekle, ki bi mojega sina jemala kot vojni plen, ki ga ne bi z nikomer hotela deliti? Ki bi mu ovirala ali onemogočala stike s starši, ker je tipa sedaj ujela in je NJEN? Ja, presneto, morda mi je pa po tejle debati res malo čudno.. Lisa

25. jul 2007 20:12

Vse bolj se mi zdi, da se tukaj tekmuje kdo bolje piše. Pa brez zamere! Anamarija

25. jul 2007 20:22

 anamarija. jade

25. jul 2007 21:34

anamarija, enkrat tekmujejo eni, drugič drugi... se strinjam Pa lep večer in lahko noč, (upam, da vam ga ni treba vsaj ponoči deliti ) Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 25. jul 2007 21:35:48

25. jul 2007 21:47

Te dni, ko sem prebirala ta forum, je bil moj komentar: Na kulinariki se spet nekaj dogaja!? No, saj je čas poletnega branja (ljubezen, zaplet, "hudobija", ...). Pa brez zamere. aknelab

25. jul 2007 22:38

Kako čudna so pota gospodova!

Jaz sem nocoj tako vesela in duša mi je mirna - moji otroci so se po 10-urni vožnji vrnili z morja domov. Z možem sva jima v njihovi hiški pripravila večerjo.

Prišli so, to je bilo objemanje, vnučki srečni, veseli, - midva še bolj. Smo povečerjali, na hitro so nama pokazali slike in posnetke s kamero. Toliko so imelil za povedat, potem sva se midva odpeljala domov.

Sedaj grem v posteljo s polnim in veselim srcem.

Pozdravček!