25. jul 2007 9:22
Ko je govora o sostanovlacih v blokih in o sostanovalih v skupni hiši, gre vedno za različne ljudi, ki se morajo prilagajati. Nekateri imajo srečo, da dobijo dokaj normalne sostanovalce, drugi morajo živeti s pravimi psihopati, na katere ne morejo vplivati.
V opisanih dveh primerih so bili starši, h katerim so se mlade dve, pri 19ih, preselili, že formirane osebnosti. Ni bilo pričakovati, da se bodo spremenili. Na srečo narava v času, ko izbiramo partnerje, zaslepi pogled. Partnerja ne moremo realno ocnejevati, njegovih staršev pa še sploh ne, saj se običajno prej srečamo samo ob vljudnih obiskih.
Pričakovanja mladih partnerjev so pred skupnim sobivanjem podobna mnenju tistih, ki so napisali: Pa saj se da vse urediti. V resnici komentatorji okoliščin, ki jih ne poznajo, razmišljajo točno tako in to predvsem zato, ker imajo premalo informacij, ker so prepričani, da se res da vse urediti.
Opisana primera sta kronska zato, ker sem prepričana, da noben izmed nas ne bi zmogel hudobije omenjenih tašč odvrniti. Njun karakter in njun odnos do sveta je bil oblikovan že do prihoda snah in tu ni mogoče storiti kaj dosti.
Imata pa omenjena primera nekaj skupnih značilnosti: obe tašči sta posesivni in gospodovalni ženski, ki sta ob odsotnosti partnerjev ( alkoholik in deloholik), popolnoma prevzeli nadzor nad okolico. Najprej sta se lotili svojih otrok. Do otrok so matere ali povsem nekritične in dobesedno zaljubljene v svoje sinove, ali pa so od otrok pričakovale preveč in jih je sin razzočaral. V vsakem primeru je tak odnos do lastnega otroka poguba. Nekateri se zatečejo v alkohol, drugi pa begajo od doma.
Omenjena primera se rešita različno. V Zahodnem primeru je snaha močna osebnost, ki jo mož spoštuje ( še danes ) in je uspela moža prepričati, da so se odselili. V Severnem primeru pa je snaha podredljiva osebnost, potrpežljiva do moža, ki je do nje žaljiv, ki ne zmore urediti niti odnosa med partnerjema, kaj šele z njegovo materjo. Hkrati je snaha žrtev moža in tašče. V Zahodnem primeru je domači sin ekstrovertiran, družaben, v Severnem pa je introvertiran in popolnoma asocialen. Karkater moških se je oblikoval že pred poroko in je nanj vplivala predvsem vzgoja. Zahodni je sicer ponavljal eno leto osnovne šole, eno leto poklicne šole, vendar je mama še danes prepričana, kako zelo pameten je njen sin. S takim odnosom mu je privzgojila tudi pozitivno samopodobo. Na drugi strani pa je drugače: ta mati je nenehno kritizirala svoje sinove, ker so bili ničvredni, ker so jo razočarali. Tak človek ne prinese iz prvotne družine ne samozavesti in ne moči za spopad s težavami. Težavam se preprosto umakne.
Še nekaj o snahah: zahodna snaha izhaja iz družine, ki je znana po samozavesti in je za celo rodbino značilno, da jih ni mogoče pohoditi. Tak vzorec je prinesla od doma, čeprav ji doma v težavah niso pomagali. Zato se je bila sposobna boriti. Druga snaha pa je prišla iz rekonstuirane družine, kjer je bil očim alkoholik, doma pomanjkanje , živela je brez svojega očeta in je razvila samo sistem sprejemanja okoliščin. In postala žrtev.
Za obe snahi je značilno, da sta sicer vedeli za nemogoč značaj tašč ( ki je znan daleč okoli), pa sta bili prepričani, da se to da preseči. Obe sta kmalu ugotovili, da so bilia pričakovanja prevelika.
V obeh primerih sta družini ekonomsko samostojni. Severna soseda se je sicer ves čas vtikala v vzgojo otrok, zahodna pa tega ni dovolila. Severna soseda praktično nikoli ni potrebovala varstva, ker nikoli ni šla nikamor in sem posebej poudarlla, da hodi okrog samo gospod, za varstvo zahodnih otrok pa smo radi poskrbeli pri nas.
Še enkrat poudarjam, da se okoliščine zelo razlikujejo v posameznih podrobnostih, ki igrajo pomembno vlogo pri razrešitvi problema sožitja. Z enimi ljudmi se pač ne da.
Lisa je omenila izkoriščanje staršev. Poznam precej takih okoliščin. In če pri tem poudarim, da so vendarle starši tisti, ki so privzgojili vrednostni sistem svojim otrokom, se mi zdi, da bi morali starši najprej razćistiti s sabo. Psihologi resno opozarjajo na razvajaneost otrok, ki pa niso razvadili sami sebe, samožrtvovanje staršev za otroke in prekomerno žrtvovanje.
Ti starši se mi v resnici ne smilijo. Praktično so si sami vzgojili svoje male zmaje in so jim sami dopustili prestopiti mejo. Sami so otroku določili mero spoštovanja do staršev in okolice, občutek za druge ljudi, strpnost do ljudi. Poleg tega so otroci pogosto prave lenobe, predvsem na račun izmozganih mater. Mamo že v zgodnji dobi zreducirajo na služkinjo, saj matere ne vključijo otrok v družinske obveznosti.Sploh nimajo obveznosti do družine. Ko so otroci odrasli pa jim seveda taka vloga ugaja: odprejo kljun in jim van pade zastonj hrana, prinesejo umazano perilo. Mati čez vikend gara, da opere in zlika stvari, medtem pa njen potomec cel vikend zapravi za zabavo in lastne projekte.
Sama sem se nekajkrat srečala s primerom izkoriščanja staršev. Bilo je tudi tako grozljivo, da sem iskala možnost, da se vključi ustrezna institucija, vendar naša družba tega nima urejenega. Saj starš ( običajno so to razočarane matere samohranilke), vedo, kaj se dogaja, vendar se ne upajo javno priznati, kaj šele ukrepati. Otroci so vendarle naložba v starost. Tako pojasnijo svojo pasivnost.
Na koncu pa še nekaj. Sprememba zakonodaja govori v prid takim rešitvam. Po zakonu je dolžan staršskrbeti za otroka tudi če ne izpolnjuje pogojev za študij, če študira izredno ( ker nima pogojev za redni študij), skrb za otroke se je potegnila v pozna leta ( zakon o dohodnini kot olajšavo upošteva tudi starejše otroke).
Če se otrok poroči, pa nima sredstev za preživljanje, ima celo svoje otroke, so ga starši po spremenjenem zakonu dožni preživljati. Domov za ostere ne bomo gradili, ker bodo starostniki v bodočnosti doma. Spodbujamo rojstvo otrok, čepraj je jasno, da ni poskrbljeno za dostojno preživetje. Ženske silimo nazaj v kuhinjo, saj bo brez službe in s kupom otrok odvisna, žesnka bo tudi tista, ki bo skbela za ostarele družinske člane.
Družba je na ramena staršev preložila svoje naloge. Brezposelnost, nizki dohodki pa samostojnost odraslih otrok še oddaljujejo. Sploh pa se mi zdi neprimerno primerjati te razmere v drugih držbah, kjer je stanovanjski sistem, standard popolnoma drugačen.
F r i n a