24. jul 2007 18:59
Se bojim, da bom morda še malo razburkala to temo, ampak nečesa ne razumem.... v bistvu si ne predstavljam, da bi npr. jaz s partnerjem (otroci gor ali dol) živela v hiši od tašče in tasta v tako občutljivih odnosih. Potem pa bi se moj dragi odločil in šel delat v tujino, jaz pa naj živim z njimi v (v bistvu) tuji hiši??? Ne vem, če sta o tem kaj govorila? A te bo še čakal pri vas doma, ko se vrneš? Jaz ne bi mogla ostati v tuji hiši, pa se z mojo taščo solidno razumeva.
Če razmišlja, da to ne bo šlo, in da bi šel na svoje, potem pa raje pojdita na svoje skupaj, čeprav bosta malo finančno potrpela. Po mojih izkušnjah se splača, pa živiva z dragim zaradi finančne stiske v 30m2 velikem stanovanju, ki nima urejenega ogrevanja (imava malo pečko na drva), z zanič izolacijo skozi katero tolče plesen, golobi, ki mi serjejo na sveže oprano perilo, ker jih zgornji sosed krmi na balkonu, okni, ki skoraj razpadajo in kljub temu, da dvakrat na mesec ponorim zaradi razmer v stanovanju, ostalih 28-29 dni neskončno uživava. Pa čeprav starša zdaj samevata "doma" v hiši, ki je dovolj velika za tri družine. Ampak sva se obe s sestro odselili ravno zaradi nesoglasij.
Razčisti s sabo. Mogoče se ti zdi najemnina velika reč, ampak če sta dva, je vse lažje.
In navsezadnje: praviš, da so se starši spravili nate, on pa je sedel zraven in bil tiho... Saj jaz se tudi ne bi vtikala med mojega in njegove starše. Tako kot ne pustim, da midva razpravljava o najinih problemih pred starši ali prijatelji. Kar tiče naju, se tiče samo naju. In kar jaz rešujem z mojimi starši, rešujem samo z njimi, potem pa se pogovorim še z dragim, če potrebujem tolažbo ali vzpodbudo. Opazovalci stvar navadno samo poslabšajo.
Sem samo leto starejša od tebe, pa že dolgo nisem tiho. Ne mislim, da se moraš zdaj z njimi na smrt skregat, ampak mislim, da si že dovolj velika punca, da se lahko sama postaviš zase. S pogovorom se lahko vse razreši. Četudi se ob tem zjočeš. Ali odseliš. Razmisli.