25. maj 2007 10:26
Gremo nazaj na osnovno vprašanje (se mi zdi, da je za Biancino pripravo še najbolj pomagal prvi odgovor) Bianca je še bolj mlado bitje in ima v šoli pri vsebini debate zagovarjati tezo o pravici homoseksualcev do posvojitve otrok. Tako vsaj je napisala. Mimogrede Bianca, ali imaš samo pravico do posvojitve ali imaš vključeno tudi pravico do umetne oploditve za lezbične pare (danes ravno piše v časniku, kako je Cheneyeva lezbična hči rodila) - ti svetujem, da dobro pogledaš, kaj sploh moraš zagovarjati. Sama sem bila v debatnih veščinah kar dobra in tu imaš namige. Torej, zagovarja se pravica, pravica pa je splošna zakonodajno-ustavna kategorija in v to smer je treba tudi oblikovati argumentacijo. Pravico do posvojitve se izpeljuje iz pravice, da ima vsak pravico živeti varno in skladno in da mu mora država omogočiti materialne pogoje za takšno življenje. Drug argument je to, da smo vsi državljani enakopravni in da se ne sme nikomur kratiti pravic na temelju verskih, spolnih itd usmeritev. Tretji argument bi jaz izpeljevala iz konvencije o otrokovih pravicah, kjer je definirano, da mora imeti otrok varen dom in prostor za razvoj in skladno s tem mora vsaka država podpisnica te konvencije zagotoviti čim več možnosti za to, da bi imeli vsi otroci varen dom. Od tu naprej se iz argumentacije o naravi pravic preseliš na nivo sociologije, kjer na področju sociologije družine izvedeš ugotovitev, da obstaja več oblik družin in sicer: jedrna družina, velika družina, enočlanska družina, istospolna družina...in da vse te prakse dejansko obstajajo že vrsto let in da zakonodaje v državah to dejstvo počasi spoznavajo in da se skladno s tem določila zakonov spreminjajo tako, da postajajo vse oblike družine enakopravne, kar je logična posledica dejstva, da enakopravnost državljanov vodi v enakopravnost njihovih življenjskih praks. Izhajajoč iz tega je logično, da je vsakršno diskriminiranje istospolne družine v bistvu v nasprotju z določilom o enakopravnosti. Ne-omogočanje posvojitve istospolnim družinam v bistvu pomeni diskriminacijo in diskrminacijo je treba odpraviti. Prav tako s takim diskriminatronim določilom onemogoča mnogim otrokom, da bi prišli v topel dom, kar pomeni, da se ne zagotavljajo pogoji za otrokov razvoj. Tako je argumentacija izvedena na splošno-abstraktni ravni (v debati se vedno zadeva izvede najprej na splošno abstraktni ravni, šele potem se gre morda na poseben ali pa posamičen nivo). Na posebnem nivoju lahko uporabiš argument, ki se je tule prav velikokrat uporabil, in sicer to, da je bistvo starševstva brezpogojna ljubezen in da ni nujno, da ima genetika karkoli opraviti s tem (parenting is all about unconditional love, and almost nothing about genetics). Kontraargument v stilu, kaj bi pa bilo s takim otrokom, bi ga ostali zafrkavali, odločno zavržeš s tem, da so take zbadljivke rezultat predsodkov, netolerance in da mora vsaka država skozi zakonodajna orodja jasno sporočiti, da ima netolerance in predsodkov ne sprejema in da ima nulto toleranco do predsodkov, kar lahko ravno učinkovito pokaže ravno s tem, ko daje zakonske možnosti za enakopravnost vseh. Jasna sporočila države o nediskriminatornosti države se slejkoprej primejo tudi pri državljanih. Torej, argument, nečesa ne, ker bi potem otroke zbadaili, je treba obrniti v to, da ravno zato, da otrok ne bi zbadali, da bi se vsi navadili na različne prakse, je treba zakon spremeniti. In potem dodaš še to, da bi verjetno zbadljivke prišle zanesljivo iz vrst tistih heteroseksualnih družin, ki ne razumejo, da so možne različne prakse in da ni njihova edina ta prava. In proti predsodkom se vedno borimo tako, da damo možnost različnim praksam, kar je še en argument več za zakonsko ureditev posvojitve in oploditve za istospolne pare. Skratka, smisel debatne argumentiranja je v tem, da ves čas zagovarjaš svojo tezo in se ne prerekaš z nasprotno stranjo, temveč karkoli ti pač ponudi nasprotna stran, obrneš tako, da še enkrat ponoviš svojo nosilno trditev. Vendelina jr.
Anamarija 
Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije
