Homoseksualnost in posvojitev otrok

25. maj 2007 9:00

Jernej, Vseeno je boljše, da na sestanek prideta "mamica" in "mamičko" (kot je zapisala Dragička), kot da ne pride nobeden, kar se premnogokrat dogaja. K

25. maj 2007 9:19

Živjo -sem hetero, ne ker bi se "intimno odločila" kot je to rekla ena pred mano, ampak ker pač sem. Taka sem se rodila in v nobenem obdobju mojega življenja me ni zamikala nobena ženska. S tem se ne hvalim, ne mislim se pa zato niti opravičevati. Mati narava "naredi" takšne in drugačne in kot sem bila v nekaj poljudnoznanstvenih oddajah poučena - dela homo varianto tudi pri drugih živalskih vrstah, torej niti tukaj človek ni kaj posebnega. Povsem normalno bi torej bilo, da se o homoseksualcih načeloma sploh ne bi debatiralo - so in bodo. Lahko so zoprni, lažnjivi, hinavski, odlični prijatelji, esteti, umetniki, tatovi, morilci, nežne dušice....o katerih naj torej razpravljam? Naj razpravljam o njihovih posteljnih akktivnostih? Niti svoje najboljše prijateljice ne sprašujem o tem - briga me, kaj dva odrasla po svoji volji počneta pod kovtrom! Gre pa po moji logiki vendarle za en odstop od osnovne linije matere narave, glede na to kolikšen pomen ta daje razmnoževanju v življenju živih bitij (saj je praktično vse podrejeno temu). Če si "homo", žal grdo izpadeš iz velike igre prenašanja in mešanja genov. Otroci pa žal niso Audiji, Fordi in Ferrariji, ki bi jih šel kupit glede na debelino denarnice in želje. Otroci so osebe, ki jih normalni, zreli starši le vpeljemo v življenje, jim olajšamo vstop v odraslost s šolanjem, vzgojo, ljubeznijo. In jih pripravimo tudi na njihovo ljubezensko življenje. Strinjam se, da jih žal (prelahko) rodijo tudi taki, ki jih nikoli ne bi smeli imeti in da so brez taki, ki bi otroku lahko nudili vse. A tako pač je. A tako kot lahko dvomim v dobro starševstvo prezaposlenega Yapija, delavke na 3 izmene, samohranilke z delovnim časom "od petka do svetka", pa pijanca, čustveno hladne narcisistke,...itd...itd... lahko podvomim tudi v dobro starševstvo homoseksualnega para - ne vem namreč kakšen odnos ima do drugega spola - sovražen, poln predsodkov, izkrivljen? Kakšno sliko bo predstavil "svojemu" otroku o teh rečeh? Se bo veselil prvega zmenka svoje deklice s fantom ali si bo želel, da bi pripeljala domov dekle? Kako lahko istospolni par sploh predstavi odnos moški:ženska? Če bo kdorkoli odgovarjal na moje razmišljanje prosim le eno - ne me utrujat z izjavami, da je otroku boljše z enim staršem, pa s staro mamo, pa v rejništvu...pa ne vem kje še - kot s slabimi navadnimi starši - vse to vem, a k sreči živim v okolju kjer še vedno zelo prevladujejo čisto srečne družine s čisto srečnimi otroci. Lisa

25. maj 2007 9:29

Seveda lahko vsak dvomi v starševstvo homoseksualnega para, spraševal sem le zakaj ravno tega. Zakaj o ostalih pa potem napišete (citiram od zgoraj): "Strinjam se, da jih žal (prelahko) rodijo tudi taki, ki jih nikoli ne bi smeli imeti in da so brez taki, ki bi otroku lahko nudili vse. A tako pač je. " Torej ene stvari niso prav a tako pač so, o drugih se je treba pa spraševati? Verjetno nihče ni za, da bi heteroseksualen par delal starševski izpit preden bi smel imeti otroka? Morda bi kakšen čudak le izpadel... Zakaj ravno nad istospolne partnerje? Kot ste napisali, so taki ali drugačni, dobri, slabi, nežni, grobi... NISO VSI ENAKI. Če gledamo iz evolucijskega vidika je pa res, se istospolni partnerji ne morejo "razmnoževati". Torej v tem pogledu (evolucijskem) to ni normalno, ker ne pripelje k ohranjanju vrste. Ampak zakaj potem neplodne umetno oplojevati? So evolucijsko na istem. Pa lačne bi morali pustiti umreti (saj žal največkrat jih), ker se niso zmožni sami prehranjevati. Sodobna družba naj ne bi več kaznovala "evolucijskih slabičev". Mislil sem, da zato, ker je človek inteligenten, ker ni pomembna le evolucija, ampak tudi življenje posameznih ljudi, ker znamo čutiti in pač na stvari ne gledamo le z enega kota. S to mislijo zaključujem to temo... Prosim le, da ostane v kultiviranih vodah. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

25. maj 2007 9:41

Jernej - napisala sem "tako kot lahko dvomim v dobro starševstvo prezaposlenega Yapija, delavke na 3 izmene, samohranilke z delovnim časom "od petka do svetka", pa pijanca, čustveno hladne narcisistke,...itd...itd... lahko podvomim tudi v dobro starševstvo homoseksualnega para" Menila sem, da sem bila dovolj jasna, ampak ....... Lisa

25. maj 2007 9:43

Pravično razsojati ne morem, to lahko stori  le tisti, ki se znajde v konkretni situaciji. Poudarila bi le to, kar je navedla že Lisa: otrok ni predmet za izpolnitev zveze dveh ljudi,  ni igrača za preprečevanje dolgega časa ali osamljenosti, ni poskusni zajec za vzgojo, še najmanj pa naša lastnina.  Otrok je človek s svojimi pravicami od rojstva (ali če hočete od spočetja) dalje in tako je treba nanj tudi gledati.

Cila

25. maj 2007 9:47

mmiikkii, moj otrok bo že vzgojen v tej smeri, da bo to sprejemal... In mu bom to tudi razložila. (že zdanjič sem bila v dilemi, kako razložiti mami, oči, poroka, mož žena... Ker je dandanes vse možno, dopustno. Ja, ampak za glavico 2 leti staro, pa? Sem razložila klasičen primer, homoseksualnost pride malo kasneje na vrsto...)

 

(Bi bilo pa žalostno videt, čez bi recimo čez 10 let bilo na TV, kako krut je svet, da takega otroka nobeden ne razume, da ima v šoli probleme... (ni nujno, lahko se pa zgodi...) ... pa je spet jok in stok).

 

Govorim o mentalni zavesti o homoseksualnosti tukaj, v Sloveniji... 

lidka

25. maj 2007 9:54

Pravica do otroka pri homoseksualcih je enaka pravici do otroka neplodnega heteroseksualnega para. Pravico je mogoče izpolniti z umetno oploditvijo in s posvojitvijo. In ta pot bi morala biti za vse enaka. Tisti, ki se veselji svojega starševstva, do katerega so prišli po najkrajši poti, bi morali razumeti, da imajo običajno ljudje eneke želje po otroku. Vendar se je treba vprašati, kakđni so ti ljudje, ki izpolnitev svojih želja dovoljo samo sebi, druge pa pri izpolnitvi ćelja omejujejo.

Najbrž je v naši družbi več otrok, za katere hodi v šolo en sam roditelj, pa se (običjano) temu nihče ne čudi, kot pa otrok, ki živijo v homoseksualni zvezi.

Veliko otrok ima dvojne, nekateri celo trojne vzgojitelje: ločeni pari dobijo nove partnerje, in v otrokovem življenju se pojavita dve ženski ( mama in očetova partnerka),dva moška ( oče in mamin partner), nekateri se multiplicirajo. Tudi konservativci si ne upajo pomisliti, da bi takim roditeljem bilo potrebno odvzeti starševske pravice, saj "otroka nov partener , ali celo več njih zmede, izpostavljla otroke posmehu".

Nenazadnje je odločitev o otroku človekova osebna pravica, v katero ne smemo posegati drugi, najmanj pa jo omejvati, če smo imeli srečo, da je radost roditeljstva za nas sama po sebi umevna.

Frina

25. maj 2007 10:02

frina -

 

rimljanka

25. maj 2007 10:04

mmiikkii, vama in vajinemu otročku želim vse najboljše.Iskrene čestitke za pogum.

25. maj 2007 10:07

Ni vaša stvar, da odločate ali sem lahko starš ali ne. Lahko imate mnenje takšno kot ga imate, vendar vi nimate pravice odločati o tem, kot tudi nimate pravico odločati ali bom naredila splav ali ne. To so vprašanja, ki se tičejo izključno oseb, katere so neposredno vezane na situacijo.

Če je vaše mnenje, da homseksualci ne moremo biti dobri starši, prav.  Jaz mislim drugače. Vse študije, ki so bile narejene v zvezi s tem, ovržejo vaše trditve. Kaj vi ponujate kot dokaz za vaše trditve?

Če se komu da prebijati skozi literaturo, mu lahko preko zs pošljem datoteke z rezultati teh raziskav.

Vaše mnenje je vaša pravica. Vendar samo mnenje, nimate pa pravice odločati o tem ali bom imela otroke ali ne.

 

 

 

m.m.