Homoseksualnost in posvojitev otrok

31. maj 2007 7:41

ežoj je napisal/a:

Ej, nike, pa poskusimo ( žal, moja družboslovna izobrazba ni bog ve kaj, pa vseen poskusimo kaj razjasnit ). V družbi veljajo zakoni, ki določajo kako in kaj in če nekaj ni v skladu z zakoni se sankcionira. Obstojajo tudi moralne norme, kaj je prav in kaj ne. Običajeno je to konsez večine prebivalstva, ki se lahko ( in se ) razlikuje od kraja do kraja.....S tega stališča, družba presoja delovanje ( obnašanje ) posameznikov in če nekaj ni v soglasju s splošno sprejetimi normami ( pa kar koli to pomenilo ) to tudi na nek način sankcionira ežoj

ežoj, tudi moja družboslovna izobrazba ni ravno ne vem kaj, pa bi vseeno mela kaj za povedat na tvoje pisanje. kakor jaz vem, se družba spreminja. zaradi drugače, naprednejše mislečih. in ti očitno nisi eden izmed njih. če ne bi bilo napredno mislečih (če greva precej nazaj), bi ti in jaz še vedno brez svobode trepetala pod enim gradom pred hudičem (tu mislim na cerkev) in pred fevdalnim gospodom ... če ne bi bilo drugače mislečih, bi bile ženske in črnci še vedno brez pravic.... pa še veliko je takih primerov, kajne? veliko je pravic, ki si jih je ljudstvo moralo samo izboriti. od svobode in enakopravnosti naprej. veliko smo že dosegli, veliko pa še moramo. IN ENAKOPRAVNOST HOMOSEKSUALCEV JE ENA IZMED TEH STVARI. zato ni upravičeno govort o družbenih normah, kot da so že vseskozi enake. vedno so bili ljudje, ki so mislili drugače, in ljudje, ki so slepo sledili sistemu in ustaljenim normam, moralnim zakonom, itd.... in vedno so napredek človeški civilizaciji prinesli tisti prvi. tudi so vedno obstajali ljudje, ki morajo orati ledino. na primer, ravno zadnjič sem brala, da so leta 1902 zaprli eno žensko, ki je mela na plaži (enodelne kopalke je mela) odkrite preveč kože. tudi homoseksualnost je bila z zakonom prepovedana, pa ni več. in to mislim, da zaradi ljudi mojega mišljenja, ne tvojega. in ljudi mojega mišljenja bo, verjemi, VSE VEČ, kot je tudi vse več homoseksualcev kot je mmiikkii, ki se upajo pokazati in s tem tudi prispevajo k temu, da bo naslednjim generacijam vse lažje in lažje. čez toliko in toliko let pa boste tudi vi, ki nasprotujete enakosti homoseksualcev, postali zgodovina, tako, kot so postali zgodovina vsi iz generacij pred nami, ki so nasprotovali napredku. ne vem tudi zakaj se toliko izogibaš dejstvu, da homoseksualnost ni nenormalna in da je prisotna od vedno. če se poslužujem verinega navedka, je prisotna v 8 do 10 procentih med vsemi živalskimi vrstami. od kje potem izhaja očitek, da ni naravna??????? razloži mi prosim še to... nike

31. maj 2007 7:47

uau, koliko se vas je oglasilo pred mano, preden sem jaz spacala ta odstavek hehehe... no, upam, da bo vsen kdo prebral, čeprav so že povedali pred mano, kar sem povedala jaz. pa sem spet pri escadi dobila občutek, kot da je ta napredek vreden vse skupaj nič in da se mu lahko samo malce porogamo. ne razumem tega, res ne. resda ta naša velecenjena družba ni ravno ne vem kaj, ampak še vedno pa je bolje, kot je bilo pred Luthrom, a se samo meni tako zdi. nike

31. maj 2007 8:52

 

nike, ti si fejst punca, zato ti odgovarjam: daj, še enkrat preberi escado, da dojameš, kaj je povedal!

Escada,  tebi pa hvala,  si mi povrnil vero v Slovence !

Kaj, ko bi odprli posebni forum na temo seksa? Vidim, da bi nekateri  nujno potrebovali kakšen enligtening !

Lep pozdrav vsem iz Amsterdama od hetero

Nene

Nena-morje

31. maj 2007 9:01

Meni je jasen odgovor navprašnje, če bi moja hči ali sin za partnerja izbrala nekoga istega spola: sprejela bi to drugačnost, ker mi je pomembno, da je otrok srečen Iz moje ter moževe strani smo normalni, imam dva sina za katerih ne vem kaj me čaka, jih imam zelo, zelo rada. Če bi se odločila za skupno življenje z istospolnim pa ne bi bila srečna, k večjemu bi se morda sprijaznila s tem, tako da Mamamia sploh ne verjamem tvoji izjavi. lp Anamarija

31. maj 2007 10:33

anamarija1 je napisal/a:

Meni je jasen odgovor navprašnje, če bi moja hči ali sin za partnerja izbrala nekoga istega spola: sprejela bi to drugačnost, ker mi je pomembno, da je otrok srečen Iz moje ter moževe strani smo normalni, imam dva sina za katerih ne vem kaj me čaka, jih imam zelo, zelo rada. Če bi se odločila za skupno življenje z istospolnim pa ne bi bila srečna, k večjemu bi se morda sprijaznila s tem, tako da Mamamia sploh ne verjamem tvoji izjavi. lp Anamarija

Počakaj, če se zadeva pojavi v naši družini, takrat se pokaže prava reakcija in odnos do drugačnosti. Dokler se ne zgodi v moji družini, gledamo na stvar z drugačnimi očmi in razumevanjem. Sama odkrito priznam, da ne bi bila srečna v primeru,da se moji otroci opredelijo za drugačnost, v vsakem primeru bi pa bila tiho in ne bi nasprotovala, naj poizkusijo kako zadeva zgleda. Pot nazaj je, če si jo želijo. nasha

31. maj 2007 10:40

Vidim, da je dobro zame, da sem se odločil, da bom heteroseksualec. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

31. maj 2007 10:46

Istospolna usmerjenost Homoseksualnost pomeni, da žensko ali moškega spolno privlačijo predstavniki istega spola. Znana je v vseh človeških družbah in tudi med živalmi. V zgodovini se je homoseksualnost razvijala na različne načine. Najstarejše ohranjeno pričevanje o tem je staro nad 4000 let. Misleci, kot so Platon, Sokrat ali Sofoklej, so imeli telo mladeničev za pojem lepote in so zelo cenili spolne odnose z njimi. Nekateri najbolj znani homoseksualci iz poznejših dob so bili italijanska slikarja in kiparja Leonardo da Vinci in Michelangelo Buonarroti, ruski pisatelj Nikolaj Gogolj, skladatelj Peter Iljič Čajkovski, angleški pisatelj Oscar Wilde in še mnogi drugi … Vzroki za homoseksualnost Znanstvenikom še do danes ni uspelo razkriti natančnih vzrokov za homoseksualnost. Se človek tak rodi ali tak postane? Obstajajo različne teorije in razlage. Nekatere govorijo o tem, da je homoseksualnost genetsko pogojena (podedovana), druge spet predvidevajo, da je odvisna od načina in poteka odraščanja vsakega človeka, predvsem v fazi pubertete. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s spolnostjo, ne obravnavajo homoseksualnosti kot bolezen ali nenaraven pojav. Menijo, da je ena od naravnih oblik spolnosti. Kaj kaže na istospolno usmerjenost? V vsakem človeku je določena stopnja homoseksualnosti. Številni ljudje imajo homoseksualna občutja ali celo izkušnje iz mladostniških ali zgodnjih odraslih letih. Te izkušnje ne pomenijo, da bodo kot odrasli geji ali lezbijke. Če odraslega moškega ne zanimajo heteroseksualne dejavnosti, je precej verjetno, da bo gej. In kaj še kaže, da je mlad človek v resnici homoseksualec? Najzanesljivejši znak je, da se vzburite samo, ko sanjarite o spolnih odnosih s kom, ki je istega spola kakor vi, četudi imate takrat spolne odnose s predstavniki nasprotnega spola. Skrivanje Nekateri svojo drugačnost skrivajo in ne želijo odkrito priznati, da so istospolno usmerjeni. To je pravzaprav dokaj razumljivo. V zvezi s tem so ljudje namreč zelo nestrpni in zaradi predsodkov ne morejo mimo neokusnih pripomb. Marsikateri homoseksualec se celo poroči in ima otroke ter preživi vse svoje življenje z enim samim predstavnikom nasprotnega spola, s katerim ima tudi redne spolne odnose, v resnici pa sploh ni heteroseksualen. Ko priznajo javnosti svojo homoseksualnost Ko človek ugotovi, da je gej, lezbijka ali biseksualec, skuša te občutke zatreti. Toda kmalu ugotovi, da to ni mogoče. Takrat se počuti, kakor da je blazen, nenormalen. Vendar se s tem kar hitro sprijazni. Najtežje in najneprijetnejše dejanje je vsekakor razkritje. Večina se najprej razkrije svojemu spolnemu partnerju, kar pa se lahko izkaže za zelo strašljivo izkušnjo. Kaj se lahko zgodi, če je izbranec heteroseksualen? Zavrnitev vselej boli, zlasti če se zdi drugemu ponudba odbijajoča – heteroseksualne ljudi navadno odbija, če se jim spolno približa človek istega spola. Ko se razkrijete svoji družini, lahko nastopi kriza, sčasoma pa se družina običajno prilagodi. Tako se starši na novico, da sta sin in hči homoseksualna, različno odzovejo. Nekateri so to sumili že nekaj časa in novico pač sprejmejo v vednost; ko stvar končno pride na dan, si vsi oddahnejo. Drugi starši se odzovejo odklonilno, razočarani so, ker so se vsa njihova pričakovanja (tradicionalna heteroseksualna poroka in kup vnučkov) razblinila. V nekaterih družinah eden od staršev sinovo ali hčerkino razkritje sprejme, drugi pa z otrokom pretrga stike. Število samomorov med mladimi homoseksualci mnogo večje kakor pri heteroseksualcih iste starosti, v glavnem zato, ker se mnogi ne zmorejo spopasti s svojo spolno naravnanostjo in ker jih lastna družina zavrača. Razkritje na delovnem mestu je lahko še večji problem, posebno za ljudi, ki delajo z otroki, v vojski ali so na političnem položaju. Nekateri skrivajo svojo spolno usmerjenost zaradi lastne varnosti. Mnogi delodajalci ne marajo zaposliti homoseksualcev bodisi zaradi zakoreninjenih predsodkov bodisi iz strahu pred aidsom. Najpomembnejši nasvet vsem, ki so homoseksualni in tega še niso zaupali svojih družinam, je, da si poiščejo svetovalca, ki ima izkušnje s podobnimi primeri. Njegov nasvet bo morda neprecenljiv. Spoznavanje sorodnih duš Ko geji in lezbijke spoznajo koga, ki jih zanima, imajo težavo, o kateri heteroseksualci sploh ne razmišljajo: ali je njihova simpatija spolno enako usmerjena. Če se geji in lezbijke ne spoznajo po skupnih prijateljih ali v svojih lokalih, se morajo zanašati na občutek. Ključne so lahko posebnosti v obnašanju in govoru, posebna sporočila in pogledi, ki trajajo dlje časa. Kot pri heteroseksualnih moških je tudi pri gejih več možnosti, da bodo v partnerski zvezi spolne odnose začeli prej kot ženske, in tudi več možnosti, da se bo partner odzval na povabilo. Poleg tega je zaradi pričakovanja, da so fantje zmeraj pripravljeni na spolne odnose, za nekatere geje težje reči »ne«. Drug do drugega gojijo tudi zelo nežna čustva, vendar so njihove zveze povprečno kratkotrajne. Tudi sicer so bolj nezvesti. Ker ženske težje začenjajo nova poznanstva, je za lezbijko težko spoznati potencialno partnerko in se spustiti v odnos. Navadno se lezbijke bolj zanašajo na prijatelje, torej, da jih ti spoznajo s potencialnimi partnerkami. Homoseksualni seks med moškimi Spolni odnosi med dvema moškima so lahko zelo pestri, večinoma so zelo podobni heteroseksualnim odnosom. Pomembno je, da se mladi homoseksulaci poučijo o varni spolnosti. Starejši homoseksualci, katerim je zaradi aidsa umrlo veliko prijateljev, so za to v glavnem že poskrbeli. Najvarnejša oblika je voajerizem (opazovanje spolnega občevanja drugih), med voajeristi je pogosta skupinska masturbacija (bodisi solo masturbacija pred drugimi bodisi medsebojna). Homoseksualcem je močno pri srcu tudi poljubljanje (nekaterim je to celo glavna ali edina oblika telesnega stika z drugimi moškimi). Frotaža je drgnjenje telesa ob telo, navadno do orgazma – to je varna oblika spolnih odnosov. Najpogostejša oblika spolnih odnosov med dvema moškima je oralno občevanje, tj. felacija. Nekateri geji dosežejo orgazem z analnim odnosom, vendar vsi takšni pari v tem seksu ne uživajo. Da bi bilo analno občevanje varno, je nujna uporaba kondoma. A ker je nevarnost, da bi se ta strgal, pri tovrstnem občevanju večja kakor pri vaginalnem, je analno občevanje kljub uporabi kondoma tvegano. Spolnost med lezbijkami V zadnjih letih je nastalo veliko študij o ženski homoseksualnosti oziroma lezbičnosti (po grškem otoku Lezbos, na katerem je živela okoli leta 600 pr. n. št. slovita pesnica Sapfo, ki je učila in opevala ljubezen med ženskami). Najpogostejše oblike lezbičnih odnosov so ljubkovanje in draženje dojk, ki so pri ženskah močan erogeni predel, zato se jim lezbijki tudi največ posvečata. Priljubljeno je oralno občevanje, pogosto je vtikanje prstov ali jezika in tudi raznih predmetov v vagino. Lezbijke druge drugi rade dražijo zadnjik, si vanj vtikajo prst ali umetni ud, večina uživa v dotikanju in drgnjenju klitorisa, pa tudi drugih delov spolovil … Lezbijke so bolj nagnjene k druženju v parih kakor moški homoseksualci, tako telesno kot duševno. Več jim je do intimnosti in so spolno manj zahtevne. Zveze med njimi so dolgotrajnejše kakor med moškimi homoseksualci. Povprečno imajo lezbijke v življenju spolne odnose z dvema do petimi partnericami. Lezbijki včasih živita v istem gospodinjstvu ali pa živi lezbična ženska s homoseksualnim moškim v dokaj trdni zvezi, čeprav večinoma ne zakonski. V takem »zakonu« vlada navadno ženska, spolni odnosi, če do njih sploh pride, so zelo redki in še tedaj partnerja pogosto uporabljata umeten ud. Ljudje smo večinoma heteroseksualni, vendar se moramo naučiti strpnosti in ne smemo obsojati homoseksualcev, ki živijo med nami. Obravnavati jih moramo enako kakor vse druge ljudi na svetu. V knjigi "Karaoke kapitalizem", ki jo je napisal Jonas Ridderstrale skupaj s Kjellom A. Nordströmom. ga je ob zbiranju podatkov najbolj presenetilo dejstvo, da je število homoseksualcev in boemov na določenem kraju odličen kazalec ekonomske rasti. In ker je to forum, ki se ukvarja s kulinariko, še nekaj za razmišljanje: Vegetarijanci imajo manj možnosti, da bi postali istospolno usmerjeni - ??? "Nepravilnosti v spolnosti povzroča hormonizirano, komercialno vzrejeno živalsko meso (zelo verjetno tudi hormonizirano mleko). Moški postanejo feminizirani in tudi homoseksualni, nekaterim celo zrastejo prsi ali se jim precej povečajo," je v avgustovski reviji za mejna področja znanega razkril vzroke za nastanek "deviacij" Alois Kolar, ki je z odliko diplomiral na kanadskem College of Natural Health, Fit for life sciences institute v Winnipegu. Poleg zloglasnega dr. Ruglja se je torej pri nas pojavil še en strokovnjak, ki bo slovenski javnosti razložil ozadje o istospolni usmerjenosti. Vendar se s tezo, da meso in mesni izdelki povzročajo feminiziranje moških, ne bi strinjali kleni Slovenci s klobaso v rokah ali še bolj rudimentarni Balkanci, ki jim je poleg šnopca ravno meso osnovno živilo, brez katerega ne morejo preživeti. Se pravi, da je nepravilnost v spolnosti posledica nepravilnega življenjskega sloga. "Na kmetijah vidimo danes bike in prašiče, ki jih je dal gospodar kastrirati (po domače, odrezali so jim moda), tako da ne morejo več ustvarjati moškega spolnega hormona. Njihovo meso je torej preplavljeno z ženskimi hormoni ... Te odrezane dele njihove moškosti pa lahko dobite na jedilniku kot specialiteto v posameznih specializiranih restavracijah." Če verjamemo dokazom strokovnjaka za presno prehranjevanje!!! parangal

31. maj 2007 10:46

Jernej, da lahko cenimo naše dobre "odločitve" moramo poskusiti tudi slabo stran... Zato predlagam da se ODLOČIŠ in poskusiš še drugo stran.... Saj to je itak stvar ODLOČITVE in trenutne Mode...menda... Escada

31. maj 2007 10:59

Biseksualnost - produkt zavrtosti družbe Kot vemo, je v današnjem času, ko družba postaja vse bolj odprta zavedanje o homoseksualnosti v družbi veliko večje. Danes lahko z zagotovostjo trdimo, da je med moško populacijo po nekaterih predvidevanjih več kot 30 odstotkov, po nekaterih pa več kot 50 odstotkov moških, ki so imeli homoseksualne spolne odnose več kot enkrat (število je verjetno l še večje). Rezultat homoseksualnosti je večje uživanje moških v seksu z moškimi, kot z ženskami. Poglavitno vlogo igra dejstvo, da je v seksu med dvema moškima možno početi dosti več kot v seksu med moškim in žensko. Če pustimo na stran spoznanje o dejanskem številu homoseksualcev, ki jih je veliko, se osredotočimo na problem, zakaj večina ljudi misli, da je homoseksualnosti manj, kot jo je v resnici. Razlog je preprost - razlog je zavrtost družbe, ki jo je v največji meri ljudstvu vsadila cerkev s svojimi primitivnimi pogledi na homoseksualnost. Zaradi tega je veliko ljudi, ki so v resnici homoseksualci bilo prisiljeno tajiti svojo spolno usmerjenost. Nekateri so popolnoma zavrli homoseksualno slo in se poročili in dobili otroke. Ti v svojem življenju nikoli niso bili zadovoljni. Varali so svoje žene z moškimi partnerji, kolikor se je dalo in navzven vodili "srečno" družinsko življenje. Kajti v prejšnjih časih je bilo biti homoseksualec nekaj sramotnega. Zanimivo pa je dejstvo, zakaj je sploh prišlo do takšnega odpora do homoseksualcev. Razlog je v tem, da so nekateri homoseksualci navzven zelo nežni in feminilni, da imajo zelo veliko ženskih potez. Za moškega pa je to pomenilo šibkost, nemoškost, manjvrednost. Zaradi tega so predvsem tisti moški, ki so imeli homoseksualne odnose, a jih je družba priučila, da je homoseksualnost nekaj slabega, postali največji nasprotniki in sovražniki homoseksualcev, ker so se bali za svoje dobro ime. Bali so se, da jih bodo poistovetili s feminiziranimi člani družbe, ki so bili zasmehovani. S sovražnostjo do homoseksualcev so hoteli prikriti svojo lastno homoseksualnost. Takšna sovražnost do homoseksualcev pa je porodila le še večji strah drugih homoseksualcev, ki so morali zato prikrivati svojo usmerjenost. Z drugimi besedami. Homoseksualci, ki so živeli lažno heteroseksualno življenje, so povzročili največ gorja homoseksualcem. Še danes imamo ljudi, ki delujejo zelo netolerantno do homoseksualcev. Ti ljudje so skoraj zagotovo že imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ki so se jih (odnosov) zaradi družbe sramovali in je bila zato zanje naperjenost proti homoseksualcem v resnici krinka pred tem, da bi se ugotovilo, da so sami enaki. Če se osredotočimo na subkulturo skinheadsov v Ljubljani. Med samimi skinheadsi, ki so eni najbolj gorečih nasprotnikov homoseksualcev, obstajajo člani, ki so homoseksualno usmerjeni. Prav tako se k homoseksualizmu zateče mnogo duhovnikov. Sami pa dobro vemo, kaj cerkev pravi o gejih. Danes pa so ugotovili še eno zanimivost: Adolf Hitler, ki je bil znan po morijah homoseksualcev, je bil tudi sam homoseksualec. On je hotel uničiti vse homoseksualce, ki so imeli kdaj spolne odnose z njim, da bi tako preprečil, da bi se to razvedelo. Tako je ubil mnogo svojih sodelavcev in pa prijateljev iz študentskih let, s katerimi je vzdrževal homoseksualne stike. V kratkem bo o tem izdana tudi knjiga. Z razvojem družbe, ki se je vse bolj odpirala, a kljub vsemu ostajala zavrta, se je porodila še ena oblika bežanja pred dejstvom, da je nekdo homoseksualec. Slovenska družba je še vedno zelo zavrta in primitivna, zlasti ruralna in področja manjših mest. Še vedno je velik pritisk staršev na svoje otroke, da si ustvarijo družino in staršem naredijo vnuke. Zato se nekateri moški, ki nočejo razočarati svojih staršev odločijo, da svoje istospolne usmerjenosti ne priznajo v celoti, ampak se začnejo imeti za biseksualce. Oni se prisilijo, da imajo radi ženske, čeprav v seksu z njimi ne uživajo. To so ljudje s šibkim značajem (slabiči), ki ne bodo nikoli priznali, da so homoseksualci, ampak se bodo vedno imeli za biseksualce in bodo vsakega poskusili prepričevati, da so jim všeč tudi ženske, čeprav sami globoko v sebi vedo, da jih privlačijo le moški, ženske pa imajo lahko le za prijateljice in seveda za krinko. Četudi imajo spolne odnose z njimi, so ti odnosi z njihove strani prisiljeni in četudi hlinijo zadovoljstvo, ga v resnici nimajo. Tako imamo situacijo, ko biseksualci na veliko iščejo ženske zato, da bi zadovoljili družbo, ki od njih pričakuje, da imajo punco, po drugi strani pa v skladu s svojo homoseksualnostjo iščejo zadovoljstvo v okrilju noči v seksu z drugimi moškimi. Nekateri moški pravijo, da seks z drugim moškim ni homoseksualnost, ker je to le seks in da to počnejo le iz užitka, čeprav seveda to ni res. Ti ljudje imajo ženo ali punco le zaradi okolja, seveda jim postane sčasoma tudi prijateljica, ki je nočejo prizadeti. Vendar vseeno hlinijo, da jo imajo radi kot žensko, ne pa samo kot prijateljico. V Sloveniji je ogromno poročenih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Vendar ženske tega preprosto ne ugotovijo, ker so bodisi nevedne, kar je velikokrat primer, v večji meri pa si nočejo priznati, da so naredile napako, ker bi tako dokazale svoj poraz, svoj neuspeh. Takšne ženske naredijo kapitalno napako, ko ostanejo ob svojih možeh in le trpijo s tem, ko se prilagodijo moževi homoseksualnosti, ki je eden od poglavitnih razlogov za težave v zakonskem življenju, a na žalost eden izmed razlogov, ki ga ženske v svoji neumnosti in nepripravljenosti pogledati resnici v oči zelo redkokrat priznajo. Biseksualnost predstavlja obliko prikrite homoseksualnosti. Vsak biseksualec oziroma tisti, ki se ima za bisekualca, v psihološki analizi pokaže enake lastnosti, od katerih je ključna ta, da je pri njemu prisotna zavestna zavrtost pristne homoseksualne usmerjenosti kot posledice obrambnega odziva na negativno stališče družbe do njegove usmerjenosti. Pri njemu je želja po ženski narejena in priučena, prisiljena, zato nikoli ne more doseči notranjega zadovoljstva, ker je vedno nekje vmes med svojim zavrtim razumom, ki mu pravi naj ima žensko, če hoče zadovoljiti družbenim normam in med svojim srcem, ki si želi moškega. Ravno zato biseksualec prizadene tako svoje ženske, kot tudi svoje moške partnerje z nenehnimi menjavanji le teh. Biseksualec nima nikoli notranjega miru in to zato, ker si noče priznati dejstva, da je v resnici homoseksualec. Če sta heteroseksualnost in homoseksualnost nekaj normalnega, nekaj naravnega, je biseksualnost le in samo le produkt zavrtosti družbe in je rezultat nezrelosti osebe, ki se ima za bisekualca. Verjetno bo veliko biseksulcev to študijo, ki je napisana zgoraj imelo za neresnično, za žaljivo, verjetno se bodo poskušali obraniti z nenehnim zatrjevanjem, da jih privlačijo tako moški kot ženske. Vsem, ki bodo reagirali tako, je priporočljivo, da poskusijo pogledati znotraj sebe in ugotoviti, da so oni tisti, ki se motijo, kajti na koncu se vedno izkaže, da so se ves čas motili, da so jih v resnici privlačili le moški in da je bil izraz želje po ženskah le rezultat njihove šibkosti zaradi zavrte družbe, v kateri so živeli. Večini od njih to verjetno ne bo uspelo, ker še niso dovolj dozoreli in je vprašanje, če kdaj tudi bodo. Na žalost je hitrost pravega odraščanja osebe odvisna od njene inteligence, ki pri vseh ni enaka in ni neposredno povezana s stopnjo pridobljene izobrazbe. Ljudje, ki se imajo za biseksualce, namreč večinoma kažejo nazadovanje (podpovprečnost (ni mišljeno kot retardiranost)) bodisi v umski, bodisi v čustveni inteligenci. Zaradi tega se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so homoseksualci, ker jih kot takšne po njihovem mnenju slovenska primitivna in homofobična družba ne bi sprejela. To so preprosto ljudje, ki se bojijo samih sebe in svojega resničnega jaza. parangal

31. maj 2007 11:11

Kakšno naključje. Pred tednom sem prebrala knjigo od Aloisa Kolarja: Aids je ozdravljiv (pa nimam aidsa -vsaj mislim, samo zanimalo me je). Drugače sem zelo zelo nezaupljiva oseba, raznim člankom v revijah ne verjamem čisto nič, ampak njemu preprosto verjamem, verjamem v njegovo razlago, hranjenja, sončenja......tudi o homoseksualnosti piše kot je to povedal že parangel, pa o vzrokih množičnega aidsa v Afriki....Zelo zanimivo branje. ann