7. maj 2015 1:18
tera je napisal/a: |
Starši, katerih otrok je sposoben resnično samostojnega izdelka (in vedno sta v razredu najmanj 1-2 takšna učenca), še za naslov plakata ne vedo. Moj otrok žal tega ni bil sposoben. Kar sem spoznala v poskusu procesa izdelave plakata kot samostojnega (mislim samostojnega) izdelka otroka. In kar je spoznalo 23 staršev v razredu. In sem mu pomagala, pa ne samo pri plakatih, tega je bilo še pa še. tera |
Tera, brez zamere, tukaj še zmeraj ne razumem, zakaj ste namesto otroka, ki nečesa pač NI sposoben, tisto naredili vi?
Otrok tistega še vedno ni bil sposoben narediti!
Alora 23 otrok tega razreda formalno "zna" narediti plakat, v resnici pa tega ne znajo.
Zakaj jim ne pustite iti v šolo s tistim, kar SO sposobni narediti? Pa magari je to prazen list z naslovom?
Če vsi tisti, ki sami nikakor niso zmogli opraviti naloge, te pač ne bi prnesli v šolo, bi bil to tudi za učitelja dober pokazatelj nečesa:
- ali je res pred njim generacija, ki je tako zelo manj sposobna od vseh prejšnjih
- ali pa je sam določil tako zahtevno nalogo, da za to starostno obdobje ni primerna.
v vsakem primeru bi imeli kaj od neizvedene naloge vsi, učitelj in otroci. Učitelj bi lahko kriterije prilagodil zrelosti in realni sposobnosti teh otrok, otroci pa bi dejansko lahko sami nalogo rešili!
Kaj ni to cilj šolanja?
Če pa se leta in leta dogaja, da otroško nesosobnost ali učiteljsko prezahtevnost na določenem področju "krijejo" starši, se na bolje, bolj plodno, ne bo spremenilo prav nič. Nazunaj bo izgledalo vse krasno, rezultati fantastični, znotraj pa - kaj?
Tera, na srečo je tvoj otrok eden takih, ki sicer nima težav. In sta oba zadovoljna. Če veš, da se zaradi tvojih intervencij ne bo izgubil v tem svetu, super.
Kaj pa 22 ostalih? So toliko samostojni, kot je tvoj ali starši z njimi še v 9. razredu delajo naloge - samo, da ne bi bilo v redovalnici slabe ocene?
In še nekaj je - pri posameznem predmetu v šolskem letu ni samo ena ocena. Torej tudi ena negativna zaradi neizpolnjene ene naloge ni pokazatelj znanja snovi tega predmeta skozi celo leto - kvečjemu je učitelju dober pokazatelj in prilika za evalvacijo lastnega pristopa, če je naloga negativno ocenjena pri praktično 90% učencev!
Ne vem, no ... sem imela sošolce, ki so "zamrznili" pred tablo, ko je bilo na vrsti recitiranje pesmi. Pa so dobili cvek ali dvojko za trud in prestrašeno jecljanje. A ker so ostale oblike ocenjevanja (pisne teste, odgovarjanje na vprašanja) dobro prestali, ni tista nesposobnost na enem področju sesula kompletne ocene slovenščine, denimo.
Sama sem bila motorično precej "uboga", kratkovidna in še strah me je bilo raznih gimnastičnih orodij in višine.
V osmih letih šolanja nisem bila sposobna preskočiti koze, ne splezati po drogu. Enostavno nisem bila sposobna - premagati strahu, ugotoviti, da brez očal težko ocenim razdaljo, priznati, da se žoge v bistvu bojim ... In kaj zdaj? Učitelji so se sicer nekaj trudili z mano, na koncu pač sestavili oceno iz povprečno ali dobro izvedenih nalog in tistih, ocenjenih z "manj uspešno" za vse, česar enostavno nisem bila sposobna izvesti.
V teh primerih namesto nas ni mogel nihče ne opraviti NAŠE naloge, ne preživljati našega stresa, strahu in ponižanja.
Ja, naučili smo se tudi to, da v življenju nisi vedno prvi, najboljši, in da kdaj kaj narediš narobe oziroma česa pač nisi sposoben.
In smo se učili vztrajnosti, pa reševanja napak, pa tudi prositi učitelja za dodatno razlago.
Verjemi, da je bilo to (porazi) tudi zame, vedno "pridno punčko", odličnjakinjo "odspred in odzad", težko.
Pa zaradi tega ne razmišljam nikoli v smeri izgovorov "niso vsi za vse".
Seveda niso in nismo in dajmo se s tem že enkrat sprijazniti, ne z nekimi potvarjanji delovati, kot da "smo vsi za vse perfektni".
In še ena bistvena podrobnost, ki je dandanes ne opazim več, mi v teh zgodbah manjka: solidarnost.
V mojih mladih letih smo si učenci med seboj pomagali, že učitelji so nam, odličnjakom, naložili pomoč manj uspešnim sošolcem. In smo marsikaj delali skupaj. Se medsebojno "inštruirali" in tudi plakate lepili ...
Tisti, ki smo bolj in lažje razumeli, smo snov razložili tistim, ki jim je šlo to težje od rok. Če še ni šlo, je bil na voljo dopolnilni pouk.
In kje je to zdaj?
Zakaj je medvrstniško pomoč in dopolnilni pouk z učiteljem nadomestila "obvezna starševska pomoč"? Mi lahko kdo pojasni, katera od tukaj pišočoh učiteljic morda? Bi me res zanimalo ...
Veste, v naši vaški šoli se še dogaja, da bolnemu sošolcu prinesejo domov zvezve za prepisovanje sošolci. Tudi za teste se vrstniki še kdaj skupaj učijo.
...
Otroci tudi zelo dobro ocenjujejo, kdaj se jim res godi krivica.
In da sem jaz tista pridna punčka, kot sem bila, vedno z "v nulo" izdelanimi plakatki in letaki, pa da enako ali še "debelejšo" petko kot jaz, dobi poleg mene nekdo, za katerega iz šolskih klopi vem, da tistega izdelka ni sam naredil ... oprostite, se ne bi dobro končalo. Ne zaradi tega, ker sošolcu "ne bi privoščila", ampak zaradi občutka opeharjenosti.
Kar naj pomislijo še na ta vidik vsi tisti starši, ki svojim otrokom delajo take "usluge", naj pomislijo, kako se zraven počutijo sošolci, ki dejansko vlagajo v izdelek svoj trud in so zaradi realnih sposobnosti (ki seveda ne dosegajo sposobnosti tistih staršev) lahko celo slabše ocenjeni!
Pa prosim, naj se kasneje ne znajdejo med ogorčenimi komentatorji medijskih novic o naših vrlih ministrih, poslancih in drugih veljakih s ponarejenimi spričevali in prepisanimi diplomslimi nalogami.
tera je napisal/a: |
Tako da, kar upajte si zelo pomagati svojim otrokom za šolo, ne razvijate nobenega opravilno nesposobnega in funkcionalno nepismenega odraslega, kvečemu osebo z dobro samopodobo, ki je dobila občutek, da nekdo šteka njen občutek nemoči in brezupa ob nalogi, ki ji razvojno ni kos. tera |
Točno tako! Odlično si povzela!
S poudarkom na pomagati. Kar pa ni enako delati namesto njih in njihovo odgovornost prenašati nase.
Pomagati, da se naučijo! In jih razumeti, če pač "niso za vse". Jim dati vedeti, da jih imamo radi kljub kakšnim "nesposobnostim" in primankljajem.
To je naloga nas staršev, ne borba za popolnost.
Mojca
Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 07. 2015 01:27
Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 07. 2015 01:39