4. maj 2007 10:16
Podcenejevanje kakršnegakoli poklica, ki ni ravno tvoj, sploh pa razmer, ki jih ne poznaš, je odraz popolnega telebanstva.
Prepričana sem, da so v tem času vse službe naporne. Izpostavila bom razmere v gospodarstvu, saj ne poznam prosvete: v poprečju zelo nizke plače, ki zamujajo, regresi izplačani v bonih, nenehano preštevanje in posledično DEJANSKO odpuščanje, spremembe delovnika, neplačane in nedovljene nadure, bi izčrpavajo delavce. Neurejeni medsebojni odnosi, ki izvirajo iz rivalitetnih odnosov in menjave vodilnih kadrov, nizka čustvena inteligenca srednjega menedžmenta. Dejstvo je, da so delavci za nizko in negotovo plačo izkoriščani do nerazumenih mej in ustrahovani. Delavca je mogoče vsak trenutek odpustiti in zatoi ni treba spreminjati nobene zakonodaje. Zaradi strahu pred menjavo vodstva, zaradi privatizacije in zaradi menjave politične klime, je poglavitni uspeh menežerjev, če odpuščajo delavce, če se jih delavci bojijo, če se lahko nekaznovano osebno znašajo nad delavci. Ob tem mislim na osebne žalitve, jemanje osnovnega človeškega dostojanstva, spolno nasilje in mobbing. Zaposlitev za določen čas je pravilo, pojavile so se celo zaposlovalne agencije, ki služijo na razliki med plačo delavca in strošku, ki ga je pripravljen plačati delodajalec. Redno zaposlitev ogrožajo: delavci na črno, študentje na celomesečnem ali celo celoletnem študentskem delu. Želja reformistov ( izjava Sama Miliča), da mora biti zakondaja taka, da ko delavcu delodajalecu ne prinaša profita zaradi starosti ali bolezni, da mora imet delodajalec i možnost, da ga brez pojasnila odpusti in da na naj zanj poskrbi država !!!!!! Delavci so v bolniškem staležu tudi zaradi izčrpanosti, bolezni, ki so zaradi prekomerne obremenitve pogostejše ( gibala in skelet), da čuvajo otroke, ker zanje javne službe ne poskrbijo. Večina delavcev gre v bolniško šele v skrajni sili, ko je za zdravljenje potrebno veliko več časa.
Prepričana sem, da bi morale vse javne službe v delovnih dneh poslovati normalno. Tudi šole, saj se pač leto razdeli na proste in šolobvezne dni. Je pa zanimivo, da marskikdo od staršev v teh dneh ne ve, kam naj z otrokom, ker so nekaj vrtcev kar zaprli. Tudi mi je jasno, da v javnih ustanovah v času počitnic ni mogoče ničesar vsega postoriti, ker pač nekdo manjka. Na sodni obravnavi in sicer 19.12.2006 in 14.4.2007. je sodnica na Delovem sodiišču narok prestavila za dva meseca, ker je upoštevala praznike, ki so po njenem izračunu trajali vsakič 10 dni in imajo ljudje pravico ,da jih izkuristijo. Pri tem ni tako nepomembno,da postopek o obstoju delovnega razmerja traja že od 9.11.1995 ( ne, ni pomota).
Imam sosedo, ki uči na OŠ razredni pouk. Vsak dan prinese kosilo po šolski subvencionirani ceni in to toliko, da se za ceno dveh najedo štirje. Približno od 13.10. Kosila ne kuha. Šolsko leto konča vselej že v juniju, tam okoli 24.8. avgusta pa gre na prvo konferenco. Potem cele počitnice tarna, da je sita kuhanja kosila. Vidim, koliko dni je doma med počitnicami. In lahko mi verjamete, da si želim imeti točno tako službo.
Pred kratkim sem na zdravstvenem zavodu urejala nujno zadevo glede zavarovanja. Ker sem nekje pozabila dežnik ,sem se vrnila. Na hodniku so imeli ugasnjene luči, pri drugih vhodnih vratih postavljeno poprek reklamno tablo, ki je ovirala dostop do pisarn. Do konca petkovega delovnika je manjkalo še 36 minut. No, vrat si niso upali zakleniti. Če bi bila zaklenjena, bi že naredila rusvaj. Zaposlenci so sedeli za mizo in očitno nekaj proslavljali. Kaj pa tisti, ki njihovega delovnika ne poznajo.Ne bi upali niti vstopiti. Iz izkušenj vem, da niso pripravljeni niti minute dela s strankami opraviti izven njihovega časa dela za stranke.
Danes ne bom pisala o martonskih polpolnoma zasebnih pogovorih po telefonu, nenehnem zvonenju mobilcev med delom s stranko, ki sem jih doživela, medtem ko sem čakala sredi pisarne, ali pa pred vrati. Pravzaprav ni izjem, pa mi lahko verjate,da odprem kar precej vrat. Včasih me ima, da bi najraje kričala. Ne trdim, da so vsi taki, jaz jih pač srečujem tudi to in to je moja izkušnja.
Zato verjamem, da delavci, ki delajo v omenjenih pogojih v gospodarstvu ob primerjavi z negospodarstvom , ocenjujejo pogoje dela v negospodarstvu kot boljše. Samo še ocvirk: stroški dnevnic v gospodarstvu so nižij od stroškov dnevnic v negospodarstvu. Že od nekdaj
Frina