27. mar 2007 12:45
Pa kaj je ta svet še normalen???? Frina??? Escada??? Brez besed sem... edino misel Svetlane Makarovič odmeva nekje v meni: Če nosiš srce na dlani, se ne čudi, če ti ga bodo požrli... Tamči
27. mar 2007 12:45
Pa kaj je ta svet še normalen???? Frina??? Escada??? Brez besed sem... edino misel Svetlane Makarovič odmeva nekje v meni: Če nosiš srce na dlani, se ne čudi, če ti ga bodo požrli... Tamči
27. mar 2007 12:48
Hej, jaz sem sicer eno izjemno miroljubno in nekonfliktno bitje, ampak včasih me pa ob vseh meditacijah in duhovnem branju...še vedno prime, da bi (za vsak slučaj) samo znala kako filmsko varianto živalskih vklikov in brc z nogami in takih zadev v stilu Jean Clode van Damme ali Bruce Lee... Samo za primere, kakršnega je opisala Frina. Pa še to... dlje ko prebiram čtiva, bolj ko se poglabljam v svet duhovnosti, bolj sem prepričana, da pasivni odpor NI VEDNO PRAVO SREDSTVO. Žal iz prakse in lastnih izkušenj. In kom bom imela dovolj denarja, se bom vozila z oklepnikom in potisnila s ceste VSE NORCE, ki me prehitevajo v škarje, kljub temu, da imam otroka s sabo! Škoda, da nam mora življenje poleg toliko lepih reči zaznamovati tudi kaka nižja vrsta - predjamski rod.. Lp, helenag
27. mar 2007 13:33
Osebno ne verjamem, da za vsako rit raste palica.
To je samo tolažba, temelječa na nekaterih krščanskih načelih potrpežljivosti, odpuščanja, ki hromi akcijo.
Sama nisem verna, vendar sem imela vedno v rodbinskih sporih verne akterje. Takrat predlagam moji "stranki", naj moli za nasprotnika. Brez izjeme so vsi povedali, da molitev zelo odleže, vsaj jeza, ki ni dober popotnik nobenega dejanja, se malo poleže.
Sem se pa zaradi skrbi v tej zadevi nekajkrat bridko razjokala, velikokrat razjezila, bilo pa me je tudi pošteno strah. Večkrat.
Frina
27. mar 2007 14:13
Mislim, da se je treba emancipirati od ideje (malo se referiram na Tamčino začudenje) nad tem, da če bo pa vsak priden in uslužen, mu bo pa lepo in vsi ga bodo imeli radi in se mu bodo lepe stvari dogajale privatno in službeno. Tale finta je res klerikalna (se referiram na frino). Treba je znati reči NE. Na primer (nekaj stavkov, ki jih ljudje niso izrekli, pa je imelo to hude posledice): Ne, ne bom ti šel/šla za poroka pri kreditu. Ne, ne bom dal/a ključa od stanovanja, ki ga prodajam, zato, da bi potencialni kupec z arhitektom malo pogledal tloris, plačaj kupnino, pa dobiš ključ. Ne, ne bom se samo podpisal/a na koncu pogodbe, prej jo bom prebral/a in če česa ne razumem, mi bo pravnik zadevo tolmačil toliko časa, dokler ne bom zadeve razumel/a. Ne, ne bom ti posodil/a denarja - če ti ga banka ne posodi, ker ne ve, kako ga boš vračal/a, zakaj bi ti ga jaz? Ne verjamem, da se bo moj sedanji povečani prispevek pri delu upošteval pri nagrajevanju naslednje leto. Povišico mi izplačajte zdaj (če pa v resnici obstaja kdo, ki bi tole delal brez dodatnih nagrad, mi pa, prosim, odtrgajte od plače). Pa še nekaj je takih temeljnih stavkov, ki se začnejo z NE. Kdor misli, da se bo sprehodil čez življenje, pa mu takih stavkov ne bo treba vsaj enkrat izreči, je naiven in kot tak sam sebi največji kreator nesreče. Tista "da je treba odpuščati" je tudi malo klerikalna. Ni treba odpuščati barbama. Ne sme se jim. Ampak prav tako ni treba nositi jeze na barabe znotraj sebe. Ker, tako izgubljamo energijo, barabe jo pa dobivajo in zmagujejo dvakrat. Barabo je treba mentalno predelati in pustiti da gre ven iz človeka. Namesto "odpustiti" bi bilo bolj primerno, da bi rekli "pustit, da gre ven". Mislim pa, da za vsako rit raste palica, oziroma kot agnostik z zanimanjem za budizem, bi rekla, da univerzalna energija vedno postavi stvari na svoje mesto. Samo tega ne stori takoj. Včasih počaka nekaj let, včasih počaka tudi kako generacijo. Ampak vedno izstavi račun. Zato tudi nam ni treba preživeti življenja v iskanju prave lesnike iz katere se da narediti fina palica. To bo brez nas naredil univerzum. Vendelina jr.
27. mar 2007 14:19
Vendelina jr. je napisal/a: |
Tista "da je treba odpuščati" je tudi malo klerikalna. Ni treba odpuščati barbama. Ne sme se jim. Ampak prav tako ni treba nositi jeze na barabe znotraj sebe. Ker, tako izgubljamo energijo, barabe jo pa dobivajo in zmagujejo dvakrat. Barabo je treba mentalno predelati in pustiti da gre ven iz človeka. Namesto "odpustiti" bi bilo bolj primerno, da bi rekli "pustit, da gre ven". Mislim pa, da za vsako rit raste palica, oziroma kot agnostik z zanimanjem za budizem, bi rekla, da univerzalna energija vedno postavi stvari na svoje mesto. Samo tega ne stori takoj. Včasih počaka nekaj let, včasih počaka tudi kako generacijo. Ampak vedno izstavi račun. Zato tudi nam ni treba preživeti življenja v iskanju prave lesnike iz katere se da narediti fina palica. To bo brez nas naredil univerzum. Vendelina jr. |
27. mar 2007 14:30
Vendelina, super si napisala. lidka
27. mar 2007 14:48
Hvala lidki in ostalim ladies Vendelina jr.
27. mar 2007 14:55
Frina, tista moja o šibi za vsako rit ne izvira iz vernosti (sem namreč popoln ateist) pač pa iz izkušenj in malce tudi iz prepričanja kar tako (morda bo kaj na budizmu, kot je omenila dear Vendy).
Če Vendelinino misel zaključim z eno mislijo, ne vem kdojojeizrekel: Za vse v življenju je treba plačati; čim kasneje, višje so obresti.
Glede ravnanja z barabami je pa tako: z njimi se je treba pogovarjati v jeziku, ki ga edinega razumejo. Če ga ne znamo, se ga pa lahko naučimo.
mamamia
27. mar 2007 15:21
In kar me je najbolj fasciniralo... Lady V. je lepo napisala, kako se lahko z različnih kotov gleda na žrtve. V življenju je treba pazit, kaj delamo... lidka
27. mar 2007 15:25
Nisem verna, sem pa katoliško vzgojena. Zato velikokrat vlečem paralele med čudnimi odločitvami v življenju in stališči krščanske dogme. Ravno pred dnevi sem ponovno natančno poslušala duhovnika pri maši za pokojnika, ko je duhovnik govoril o temi potrpljenja, odpuščanja, vrednoti trpljenja. Niti z besedo pa mi omenil pokojnika, ki so mu pri raku v zadnjem stadiju zdravniki odtegnili morfijeve nalepke z utemeljtvijo, da naj ne bi bolelo in da naj malo potrpi.
Imam smolo, da največkrat dobim v delo "zafurane" primere, na katerih je treba ogromno delati, da se zadeva popravi , če se sploh da. Prav vsi čakajo na tisto leskovo palico za vsako rit, svoje riti pa ne rešujejo ,ko je še čas. Ena sama dobrota in sočutje jih je, zase pa ne poskrbijo, še več, zaradi tega odnosa v težave potegnejo še druge.
Ja, saj tudi jaz upam, da bodo vse barabe pravično poplačane, samo prej pa je treba narediti vse, kar je v naši moči. Naj iz tega izvedem še en izrek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Moja mama izvira iz družine, kjer je bil vpliv vere zelo močan. Moja teta, ki je poročena s starim, hudobnim kremplom ( cenzura...)i, je nekomu rekla: Saj je Kristus na križu tudi trpel, bom pa potrpela še jaz.
FrinaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Prekonočni ovseni kosmiči z banano in arašidi
Lečina juha in krekerji iz polente