Socialna država ?

10. jan 2007 12:21

bravo, Vendelina. nike

10. jan 2007 12:23

Kot običajno, žebljica na glavico, Vendelinka... Mamamia mamamia

10. jan 2007 12:28

proxima, si pa zadela Mene pa jezi, ker vsi pišejo, pa delajte več, pa vzemite še eno službo, delajte še popoldne in ponoči, pa boste bolje živeli. Seveda se pa ne zapiše, da na ceno partnerstva, starševstva, oddiha, spanja in še česa kar nujno vodi v hude psihosomatske motnje in depresijo. Zato je pa toliko psihosomatike in raste potreba po psihiatrih. Če mora nekdo imeti dve službi da normalno preživi, je pa tudi žalostno. Kaj pa čas za ostalo? Ni pomemben? Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

10. jan 2007 12:36

Vendelina, tvoja sporočila bodo pa kmalu v čisti angleščini Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

10. jan 2007 12:39

OK, vse je že napisano, pa vseeno še moje razmišljanje: Da gre pri socialnih pravicah tudi za zlorabe, je res. Da dobivajo resnično leni, ki izkoriščajo "mama hotel", sem proti; bi jih človek poslal vsaj smeti pobirat po cesti. Da imajo eni vsega dovolj in še več, pa jim tudi uspe kaj potegnit od države - jim pač rata. Da pravih klošarjev v celi Sloveniji niti ni veliko število, je kar prav, da nekaj dobijo. Da enih ni sram fehtat, vemo. Da so eni revni, pa jih je sram fehtat, tudi vemo. Ampak vprašam se nekaj: kaj naj počne množica družin, kjer sta dva zaposlena za slabo plačo in vzdržujeta 2 (ali celo več) otroka, zraven pa je še kak nujen kredit za skromno stanovanjce ali avto, ki bo kmalu odslužil svoje. Vsekakor pa zaslužita preveč in tako morata za otroke plačati vse sama, kot tisti, ki dosegajo vsaj povprečno plačo. Ampak so lepo tiho in še kar nekako skromno živijo. Hujši primer: eden ostane brez službe, drugi pa zasluži ravno 3 jurje preveč, da jim ne pripada socialna pomoč. Tu pa zdaj nastopi kriza, živeti morajo tako kot prej (seveda skromno), ampak zdaj je že golo preživetje pod vprašajem. Položnice je treba plačat, morda ostane kaj za v usta, ja kje so pa knjige, obleke, obutev itd? Pa bognedaj, da kaj v hiši crkne ali se avto pokvari! Izlet ali kratke počitnice so pa iluzija. Zaupam reku: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, ampak verjemite, niso vsi brezposelni tako iznajdljivi, nimajo vsi možnosti lastnega prevoza, sploh na obrobjih je težko dobiti tudi kako tako delo, kot je pomoč v gospodinjstvu ipd., kjer nekaj narediš in dobiš denar na roke. Glede tega, kako kaj zaslužit, ste že ostali imeli veliko dobronamernih in koristnih nasvetov. Bistvo, kar sem želela povedat, čeprav kulinarika itak ni pravi naslov za to: Kdo določa povprečno plačo, kdo minimalno, kdo oceni, s koliko denarja lahko za silo živi štiričlanska družina. Ne bom o številkah, če koga zanima, naj si jih sam pogleda. Pa da ne bo zamere: vsem privoščim, da imajo bojšo izobrazbo, da imajo stalno službo in zadovoljivo plačo (preveč tako nikoli ni, ker potem so tudi želje drugačne). Ali se komu sanja, koliko je takih družin na meji dostojnega življenja? Pa nimajo od sociale žal kaj potegnit, pa tiho trpijo, pa ne znajo nikjer kaj ukrasti ali koga ogoljufati. Ki si samo želijo, da bi zaslužili toliko, da bi zadostili osnovnim potrebam današnjega časa in standarda, ki je vsekakor drugačen kot pred 50. leti. Verjemite, v občini, kjer živim, poznam kar veliko takih družin. In v celi državi je zelo velik odstotek ravno takih, ki so za drobec nad socialnim minimumom. Z možem oba skupaj zasluživa pribl.povprečno plačo, imava kredit za avto nižjega cenovnega razreda, ki ga bo treba zamenjat, vzdržujeva šoloob- veznega otroka, živimo pri starših, ki pridelajo dosti domače hrane itd. Ne morem reči, da stradamo, ni pa za boljše obleke, drug avto, počitnice itd. Ampak smo vseeno zelo srečni, da imamo to, kar imamo. Pred enim letom sem bila pred dejstvom, da ostanem brez službe, kar se k sreči ni zgodilo, vem pa, da so se me lotevale hude depresije, da sem se zaklela, da ne bom nikogar prosila za tolar, da ne bom jedla goveje juhe, če bo za meso dala tašča, da sem bila obsedena s tem, kje bi se kak tolar dalo prišparat, v trgovini nenehna misel ob pogledu na večino artiklov: tega pa pol več ne bomo mogli kupit za pojest. Ah, bomo pa samo krompir jedli ... Od tistega časa zelo spoštujem denar, ki ga zasluživa, predvsem pa se globoko zamislim, ko v trgovini vidim kdaj koga, ki kupi najcenejše testenine in sol, pa mogoče še kako nujno malenkost zraven. Se opravičujem za nakladanje, samo stiska številnih družin je mnogim, predvsem pa našim ministrom in politikom, popolna neznanka. Vsem skupaj želim veliko sončka! PISTACIJA

10. jan 2007 13:17

jernej je napisal/a:

Vendelina, tvoja sporočila bodo pa kmalu v čisti angleščini [jernej] Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

I am just looking for a dictionary. ežoj

10. jan 2007 13:18

V uvodu teme sem napisala, da je po Ustavi Slovenija socialna država. ( res pa ne vem, kaka je še lahko - nesocialna ?) Proxima, odlično. Vendelina, odlično ( počutim se posebno dobro ). Kdo odloča o cenzusu. Vlada, torej politiki. Kako različno razmišljajo o popolnoma primerljivi zadevi, kaže tale primer dnevnic. Negospodarstvo ( UL 81/ 2004) od 1.7.2004 dalje cela 4624 sit polovična 2310 sit zmanjšana 1609 sit gospodarstvo cela 3.500 sit polovična 1.750 sit znižana ( od 6 do 8 ur) 1.218 sit V času, ko so delodajalci lahko delavcu namenili za prehrano zakonito le 726 sit za 8 ur dela. Odgovor Jerneju: minister, ki dobi eno največjih plač v Sloveniji, poleg svojega dela predava na fakulteti, piše knjige, vodi stranko, dela magisterij in mogoče doktorat, se aktivno rekreira, skrbi za svoje zdravje, direktor, ki dela 24 za podjetje, predava na faklutetah, sodeluje v več nadzornih odborih, aktivno sodeluje v stranki, dela magister ali doktorat, se aktivno rekreira, skrbi za svoje zdravje, tvojega vprašanja ne bodo razumeli. Iz predstavitve podatkov DURS je bilo ugotovbljeno, da večina izjemnih prihodkov ne izvira iz delovnega razmerja, temveč iz avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb ( se mi zdi nemarno napisati honorarno), tistih, ki so v DELOVNEM razmerju. frina

10. jan 2007 13:30

Ob branju te teme, me kar stiska pri srcu. Razlike med bogatimi in revnimi so bile, bodo in žal ostajajo. Zanimivo pa je da lahko nekdo, ki ima 2000 eurov in več plače določa višino denarne pomoči. Poslanci v DZ porabijo 200 eurov za telefon, ja lepo vas prosim! Kje je tukaj čut za sočloveka?? Bi bilo dobro, da to prebere nova ministrica za delo, družino in socialne zadeve.

10. jan 2007 14:05

Pinka, se kar strinjam s tabo.Čuta za sočloveka ni bilo in ga ne bo. Tisti, ki so brez skrbi kako preživeti skozi ves mesec, ne bodo nikoli razumeli nas, ki smo brez službe in ne vemo, če jutri ne bomo leteli iz stanovanja, ki ga ne bomo mogli več plačevat. Sit lačnega ne razume. In dokler bodo ti ljudje lagodno živeli, nikoli ne bodo vedeli kaj je to rob preživetja. Najbolj pa me prizadene to, ko nekateri pišete, da smo brezposelni leni in da se nam ne ljubi delat.Kakšno stran nazaj sem napisala koliko prošenj sem poslala, telefonskih razgovorov opravila in to vse z denarjem, ki ga imam na voljo.Delala sem že tudi veliko različnih stvari in bila pri nekaterih ogoljufana in razočarana, da o ponižanju ne govorim. Pa saj je brez veze, ker s tem pisanjem ne bom rešila ničesar, samo tisti, ki sočloveku privoščijo nesrečo, pa se bodo še naprej smejali. Pa brez zamere. Hvala bogu, so pa na tem forumu še ljudje, ki ti želijo pomagat. O kom govorim, pa bodo itak sami vedeli in se jim še enkrat zahvaljujem. LP! fakin712

10. jan 2007 14:32

Ja, Jernej, tudi sama opažam, da delam manj napak v angleščini kot pred časom....:) Lepo bodi. Vendelina jr.