15. nov 2006 12:42
Jaz sem po službeni dolžnosti večkrat na Slovaškem. Lepa dežela, ljudi prijazni, hrana je bolj mastna in močnata in ocvrta (not my cup of tea - ampak najdeš tudi zelenjavni krožnik, ko zelenjave ne ocvrejo). Slovakov nič ne moti, da se jih zamenjuje s Slovenci (ker v bistvu so Slovenci, mi so pa Slovinci), njihovo državo pa s Slovenijo. Imajo celo vrsto zabavnih besednih iger na ta račun. Slovake bolj frustrira to, da se za mnogo znanih Slovakov v svetu misli, da so Čehi. Ampak, Slovaki imajo svoj hokej, kjer so carji, Slovaška postaja središče avtomobilske industrije v Evropi in se sedaj bo dolgem času kaže, da bodo tudi tisti predeli na severu, kjer je precej nerazvito (pred leti je bil sever Slovaške takšen kot centralna BiH, samo brez vojne, če razumete, kaj mislim) dobili en ekonomski push in odpirajo se nova delovna mesta. In Slovaki se koncentrirajo na to - oni vedo, da imajo vse možnosti, da se se osebnostno, ekonomsko in sploh razvijajo (ker z zategnjenim pasom itak znajo živeti) in da če izkoristijo vse možnosti, se bo slejkoprej že vedelo, kaj je slovaško. Imajo v sebi eno samozavest, ki bo sooner or later prinesla pričakovane rezultate.
Tega zadnjega - samozavesti - v Sloveniji vobče primanjkuje. In brez samozavesti it nobena grafika ne pomaga. Tudi lipov list in Slovenija-moja-dežela se sama od sebe nikoli ne bi prijela, če ne bi nastala v osemdesetih letih, ko je SFRJ postajala pretesna in dušeča in je Slovenija hotela ven in smo oblikovali neko samozavest na temelju, da smo posebni, da imamo svoj jezik in da nas jugounitarziem duši. To je bilo tisto, kar je skupaj vezalo narodno telo in tako smo si oblikovali samozavest. Takrat smo si oblikovali samozavest na temelju, ki je bil negacijski (SFRJ nam ne ustreza), nekega pozitvnega temelja pa po tistem nismo več oblikovali in če te duhovne substance ni, se nobena grafika ne prime.
In tale znak: všeč ali ne - dajmo mu malo časa, da se sploh malo zaživi. Nekdo je nekaj narisal, ena komisija je to akceptirala, pa ne takoj s krepelom nad vse skupaj. To je tako negativno, tako slovenceljsko (hvala, Svetlana). Saj ni nobenega znaka na tem svetu, ki ne bi tako ali drugače spominjal na nekaj, kar je nekdo naredil že prej. Pa I feel love tudi ni posebej izvirna zamisel, ampak tako strašno butasta pa tudi ni. Malo ljubzeni spustiti v srce nobenemu ne škoduje. Nasprotno. In čutiti Slovenijo - to tudi ni nič narobe. Jaz jo najbolj ob prihodu na Brnik (glej nekaj postov nazaj) in je lep občutek. Ja, rada imam to deželo in to državo in to ni v nobenem nasprotju s tem, da imam akrivno državljansko kritično držo do dogajanj v njej.
Sta pa logo in slogan zelo usklajena z našo himno - ki je definitivno najbolj genialen državni simbol, ki ga imamo. Mi živimo v državi, kjer je prijateljska napitnica himna. Druge države imajo himne, kjer se ubijajo in teče kri (v marsejezi teče v potokih) ali pa govori o naravi (lijepa naša), mi imamo himno, kjer nagovarjamo ljudi k prijateljstvu, sodelovanju, ljubezni. In to v izvrstnih verzih. In ja, preberite enkrat Zdravljico - vse kitice. In dolgo razmišljajte o tem, kaj nam je hotel Pesnik povedati.
In prosim vas, državni simbol je eno, čokolada je pa drugo, če se oboje tudi grafično prikazuje, se ju še vedno ne da primerjati.
Vendelina jr.
