14. nov 2006 16:12
Proxima, ti si pa ena direktna lady. Jaz sem se trudila s kolikor toliko politično korektno govorico, ti pa kar z "džonom u čelo"....:).
Bi pa rada malo zbalansirala tole diskusijo.
Recimo, jaz sem ponosna na Slovenijo zaradi/ker:
- tu živimo ljudje, ki vemo, kakšna je razlika med "prijatelj" in "znanec" (drugi jeziki in kulture to počasi zabrisujejo)
- je v Sloveniji življenje udobno (vprašajte katerikoli tujca, ki živi tukaj, nikjer mu ni bilo tako udobno, nikjer se tako hitro ne pride od morja do prekmurske gibanice in vmes se še smuča, nikjer ni toliko gledališč na število prebivalcev....celo v najhujši prometni konici prideš iz enega konca mesta na drugi v eni uri...poskusite tole izvesti npr v Madridu)
- se je v tej državi v zadnjih 15 letih naredil en velik razvoj: od hiperinflacije do letne inflacije 1,7% in gospodarstvo se je kar zložilo v pravo smer - in oboje predvsem zato, ker je bilo v pravem trenutku toliko pameti, da se ni na slepo posušlalo tujih ekonomskih receptov (kar so delali na Madžarskem, pa poglejte, s čim se soočajo zdaj) in ker so se upoštevale veščine prekaljenih direktorjev, ki so bili predvsem "pismeni" (kdor je razumel, je razumel)
- ker je v tej državi še en velik občutek za stiske (Slovenija je rekorderka po prodaji unicefovih čestitk, ljudje se radi odzovejo, ko je treba pomagati)
- dosežkov kulture, znanosti, športa
- je v Ljubljani nastala najstarejša filharmonija (Philharmonia Opersorum) v Evropi
- so si tu izmislili smučanje in dejansko je bila tudi prva smučarska tekma na svetu na Cerkljanjskem
in še zaradi mnogoterega
Nisem pa ponosna na Slovenijo zaradi/ker:
- se zdi, da gre tu tako težko pohvala z jezika, kritika pa kar leti. Starši obravnajo dobra dela otrok kot nekaj samoumevnega, če pa naredijo kaj narobe, je takoj kritika. Otroci se naučijo, da je najbolje, da ne naredijo nič, ker tako vsaj ne bo kritike. Tako odrastejo v nekreativne, neambicionze in nesamozavestne ljudi. Ko imajo sami otroke, je krog sklenjen.
- nesamozavesti; zakaj stalno o tem, da je to majhna dežela (Vatikan je mnogo manjši, Luxemburg in Monako tudi, pa kaj potem....)? Zakaj se ne verjame v kreativnost naših ljudi vse dotelj, dokler ti isti ne dobijo potrditve v tujini? Zakaj se posamezniku, ki kaže znake samozavesti, tako obupno poskuša najti kakšno napako in zakaj je takšna "sreča", ko se napaka tudi najde (kdor dela, dela tudi napake, samo tisti, ki nič ne počne, ne naredi nobene)?
- omejenosti, ki vidi zgolj do konca svojega vrtnega plota in na temelju tega suvereno presoja, da se morajo stvari na celem svetu dogajati točno tako, kot se na tem malem dvorišču (nekoč bodo našli zdravilo za AIDS in proti raku se bomo cepili, "plot v glavi" pa bo večno ostala neozdravljiva bolezen)
- sovražnosti do manjšin,
- ni nulte tolerance do sovražnega govora,
- klerikalnosti, farškosti oziroma vsemu, ki svojo nestrpnost skriva pod krinko verovanja (mislim, da monoteistične vere nimajo kaj posebej skupnega s "farškostjo")
Ampak vedno, kadar priletim nazaj na Brnik in se zdi, da se je letališče še malo skrčilo od zadnjič in ko mejna kontrola ne začne delati, preden ni grozna vrsta pred šalterjem (in policist ni posebej prijazen - a je že kdaj kdo doživel, da je bil slovenski mejni policist prijazen?), sem tako vesela, da sem spet doma.
Vendelina jr.
!
Nena-morje
ivonja
-
