28. okt 2006 10:59
Uh, moja mama in njen zet, torej moj mož, sta hudo složen par, da ne govorim o mojem očetu...Najprej zet, potemvse ostalo....MOj pravi, da zato, da jima me morda kdaj ne bi vrnil, hehe...
Čisto zares - moji z mojim hudo dobro funkcionirajo. Če bi živeli skupaj, bi bilo verjetno kaj drugače, kaj vem.
AMpak kakorkoli obračam, kaže, da smo mi imeli srečo v dveh stvareh - eni in drugi, torej stari in mladi, smo postavljali meje, ki jih je druga stran spoštovala. Če jo je kdo poskušal prestopit, je hitro dobil znak, naj se vrne na pravo mesto. In tako je tudi bilo. Tudi meni je tašča nekrat pospravljala spalnico - semji rekla, naj tega ne počne, na pripombo, da se postilja postilja "tako" in ne tako, kot sem storila jaz, sem ji rekla, da njeno pospravljanje jemljem kot pomoč in da mi s tem hoče dobro, ampak da bo najina spalnica pospravljena,kot se me zdi prav. In smo za veke vekomaj opravili s prestopanjem meje.
No, tudi moja mama je slišala podobno, ko je včasih po našem stanovanju kaj naredila po svoje, v prepričanju, da pač mora biti, kot se njej zdi. OD mene jih je slišala, ne od moža, ker njemu se o tem sploh ne ljubi pogovarjat in ga tudi nič ne moti...
Ko smo že pri teh debatah - kako pa se razumejo starši ene in druge strani med seboj? Se kaj dobivajo oziroma srečujejo, se dobivate ob praznikih?
Naši "pionirčki" se srečujejo tudi, ko nas ni doma, se obiskujejo neodvisno od nas, babici gresta skupaj po nakupih, ena drugi nosita razne stvari, za katere vesta, da drugo veselijo, srečamo se za vse rojstne dneve, velikonočne in božične praznike, ko so bili otroci manjši sta moja dva za kak teden prišla na morje in malce pomagala....
No, rojstni dnevi in srečanja ob praznikih so pri nas že prave male veselice...
Mamamia
mamamia