27. okt 2006 7:12
Pjakli, tudi jaz mislim, da je to samo prehodno obdobje, ki pa zna trajati različno dolgo. Odvisno pa je od vas in vseh, ki se z njo ukvarjajo. Če boste potrpežljivi in dosledni v svojih dejanjih, se bo čez čas umirila in bo to izzvenelo. Ker je še majhna, težko razume spremembe. Ko je pri vas, ji je tam lepo in ne razume, da mora k babici. Ko pa je pri babici, pa ne razume, zakaj mora od tam domov, če pa je tam lepo. Vedno, ko nastopi sprememba, se z njo lepo resno in odlično pogovori, seveda v jeziku, ki ga bo razumela. Skupaj pripravi obleko in igrače, ki jih bo tam rabila in na pot. Prav tako stori, ko bo treba domov. Predstavi ji, kaj bo počela pri babici, ko pa gre domov, pa spet, kaj bo počela doma. Ta tem, kar se z njo zmeniš, pa vedno stoj in ne spreminjaj v zadnjem trenutku zmenjenega. Tako bo pridobila zaupanje in se bo umirila. Drugače pa to ni nič strašnega, vsi smo imeli kdaj travme z otroci. Povem pa ti, da smo se starši vedno bolj sekirali in se bali, kot pa majhni otroci. Pa seveda je tudi v obdobju trme in uveljavljanju svojega JAZ-a. Kakšno stvar ji pustite, da se sama odloči, kakšno stvar, pa seveda ne bo šlo in bo obveljala tvoja ali babicina. Bodite prijazni in nežni, vendar se dogovorjenega držite, pa čez čas boste ponovno začeli uživati v "preseljevanju" vaše punčke. Kyara
