26. okt 2006 12:48
Tudi jaz bi rekla, da se je česa prestrašila. Možno je pa, da si ti zdaj v kakšni močni stiski - ali je močna živčnost, morda kje kaj ne štima in se žreš zaradi tega... Moj sin Adam me takrat ne pusti nikamor, ko jaz pri sebi doživljam hud stres. Otroci znajo bit zelo senzitivni in zaznavajo energije iz okolja. Če pa sta mami in sin (oz. hči) zelo povezana, pa še toliko bolj. Skratka: To je lahko znak nekakšnega pretresa (stresa), ki ga je ona sama doživela, ali pa ti. Jaz sem nekaj časa (ko je bil star 3 leta) delala tako, da mu nisem povedala, da kam grem - samo šla sem. Pa se je potem tako hudo metal po tleh, da ni blo za zdržat. Potem sem z mamino pomočjo razvila naslednjo stvar: pri vsej stvari pomaga, če si vzamem 10 minut časa, se usedem k njemu ali pokleknem na eno koleno (če pač on stoji) in se mu zazrem v oči. Potem mu mirno razložim, da moram pač iti tja-in-tja. Govorim v takem tonu, da on ve, da mi je mar zanj in da zaupam, da bo on lahko to prenesel, ko bom jaz odšla. Povem mu, da se bom vrnila, ker ve VEDNO vrnem. Pri vsakem otroku je pa treba ugotovit, kaj je bolje: ali mu povedal nekaj ur prej (na zgornji način) ali pa tik pred zdajci. Jaz mu ponavadi povem nekaj ur prej, sploh pa zdaj, ko je star 5 let in že malo več razume. Jasna in izčrpna razlaga na način, da on razume, vedno vžge. Je pa res, da po tem tud malo pojokca, ampak razume, za kaj se gre. Čeprav je tvoja hči še majhna, si zasluži dobro razlago. Ne podcenjevat njenega razumevanja. Dobiti mora zaupanje vate. Veliko uspeha želim, Sy Sporočilo je spremenil(a) Sy dne 26. okt 2006 13:01:42