Mame štrajkajo

25. sep 2006 15:53

Strinjam se, da ni treba nekoga za vsako figo prosit, vedar pa se strinjam tudi s tem, da : daj odnesi smeti, prosim, zveni veliko lepše kot odnesi smeti! Pa če jim toliko pomeni tisti prosim, ga pa še rečimo, pa je, a ne? Saj sva se midva tudi to pogovarjala, da v bistvu meni ni treba tega prosit, ampak če tako pogledamo, ga prosimo to, da to naredi zdaj, ko smo si me zamislile (oz. ker takoj rabimo smeti prazne, navadno:) Aja, še to, v pogum vsem poročenim in neporočenim puncam, katerih dragi niso ne vem kaj delali doma: mojemu fantu doma ni bilo treba nič delat, kar so mu rekli, je vedno naredil brez ugovora, ampak navadno mu niso nič rekli, mami je skuhala, mami je pomila in oprala, oče je počistil,... Pa nisva zato imel nobenih problemov - čeprav po moje zahvaljujoč tisti šoli, ko sva bila s takimi, ki se jim res ni dalo nič pospravljat:) Takrat je videl, da se samo ne naredi, pa da je tudi njemu bolj všeč, če je narejeno, ker je vse skup neprimerno lažje... Mogoče bi štrajk torej vseeno pomagal... Ali ga pa pošljite v kak študentski dom za določen čas. hehe Veri

25. sep 2006 15:59

Jaz sem pa tolk ponosna, da sem svojega koruznika naučila poiskat džezvo brez pomoči lovskega psa, pa tudi ve, kje je kava. Ker mu spodnje perilo in nogavice položim kar na njegovo pisalno mizo, vidim, da si celo zapomni, v kateri predal je to kasneje odložil...preverjeno ne hodi naokoli brez gat. Ker enkrat ni vedel, kam naj odloži kuhinjsko krpo, na kateri je bilo polno drobtin, sem mu jo za čas, dokler se ne spomni, kaj z njo narediti, spravila v njegovo službeno torbo med papirje (moram eno malenkost dodati: lasje mu gredo pokonci, če so kakšni papirji pomečkani, popackani...robovi zavihani...) - kar hitro se spomin povrne, verjemite. Likam pa še kar sama in se takrat sama sebi smilim. Ognjič

25. sep 2006 17:58

Se mi zdi, da se en problemček zna pojavit, ki ga je Vendelina omenila: v začetku je treba nastavit koordinate. Problemček nastane, če želimo koordinate spreminjat, sploh, če se na začetku skupnega življenja o njih nismo kaj prida dogovorili. Nekaj že pride samo po sebi, ni pa nujno. Pa tudi konj nam začne z leti crkovat in nekatere s ešele takrat vprašajo, ali morajo res vse same. In potem ga ni lepšega občutka, ko ugotoviš, da tudi drugi znajo in zmorejo, celo hočejo, samo priložnost jim je treba dat. No, moj je v nekaj letih, ko sem delala od jutra do večera, tako zelo pomagal doma, da mu je sestra rekla, da mu samo še menstruacija manjka, pa je prava ženska... Mamamia mamamia

25. sep 2006 18:52

No, sedaj se je meni, ko sem ravno hvalila moje fante, zgodilo tole. Ravno sedaj me je namreč poklical mož in vprašal, kje je kruh, saj je videl, da sem dopoldan nekaj ustvarjala. Kruh sem dala namreč peči, preden sem šla v službo. Zadolžen za to, da ga vzame iz pečice, je bil starejši sin, saj je mož zaposlen s prešanjem. No in sedaj, ko so postali lačni, so ugotovili, da je kruh še vedno v pečici. No, temu se ne reče več kruh.. Pa tudi solato so za kosilo pozabili jest, ker ni bila na mizi. Ne rečem čisto nobene več - he,he Tina

25. sep 2006 19:06

Bravo, Kristy, dobrodošla v klubu...ma prav sladki so v tej svoji nerodnosti, kaj? MAmamia mamamia

25. sep 2006 23:26

Da vam malo odleže, tale resnica: Ko ženska kupuje moško srajco, je ZALJUBLJENA. Ko jo lika, je POROČENA. Če pa med likanjem še poje, je pa POROČENA IN ZALJUBLJENA. No, da vidimo koliko zaljubljenih poročenih žensk je še na kulinariki? Zoja zoja1

25. sep 2006 23:46

Zaljubljenost minila, zdaj je ljubezen...poročena še nisem...in med likanjem tudi pojem, zgolj, da mi ni dolgčas...torej...zoja1, tvoja teorija ne drži! jessy6

26. sep 2006 1:08

Ja, veš, včasih je bilo tako, da je likala šele potem, ko je bila poročena. Dandanes je pa tako, da ene likajo že pred poroko, ene pa še ko so poročene ne več. Joj, joj, kam gre ta svet... Saj se samo hecam, tudi jaz sem se odločila, da sinu ki gre letos na fakulteto ne bom več likala. Mogoče sedaj ne bo več porabil 5 majic na dan in še "frišnih" dajal za prat... Saj bo, boste videle, vse bo, samo nas ne bo...Zato življenja ne jemati preveč resno, je veliko lažje in bolj veselo. Zoja zoja1

26. sep 2006 8:15

Zoja1, very good! Bom danes malo vadila petje...:) Vendelina jr.

26. sep 2006 10:17

Ja, Zoya,življenje je treba jemati tudi z veliko humorja. Moj starejši mora tudi sam oprat in tudi zlikat za Ljubljano. No, če sem dobre volje.. Ampak ni ga pa še izučilo, da bi iz sušilca vzel cunje lepo ven in jih zložil.. Vse skupaj zmeče v škatlo, potem je pa, kot bi jih iz kravje r... potegnil. Tina