Mame štrajkajo

24. sep 2006 16:35

Moj mož je moral delati že doma,tako ko sva se poračila je pomagal pri vsem in tako je še danes.Ko sem bila zaradi zloma noge v bolnici in kasneje še dva meseca nisem smela stopiti na nogo je prevzelvsa gospodinjska dela nase.Prvič je pojamral da otroci nočejo preveč pomagati,saj naredita kaj jim rečeš ampak sama od sebe nista naredila nič. Je pa od moža brat ničsto druga zgodba ,še sedaj pri pedesetih ga mama streže spred in zad.Vsako leto gre tašča za en teden z nami v toplice.mu skuha hrano za cel teden in da v skrinjo,saj ni čudno da noče od doma ,ko je pri mamici tako fletno. lp goga

24. sep 2006 18:17

NImam se kaj pritoževat, sploh glede moža, ki marsikaj postori, pa če je treba ali ne. Sin orpavi vsa fizična dela, ki mu jih naložimo, s hčero pa je dogovorjeno, da lika in čisti in je splohni potrebno z anič opomnit. Smo si pa za marsikaj same krive. Meni so to na lastnem priemru pokazali otroci. Bilo je tako, da sem jaz na primer likala, moji trije pa ležali in gledali TV. Mama, žejen, se je drl sin, mož je iz ležečega položaja prosil za pivo, hčera za sadni krožnik. In med likanjem sem to vse postorila...Potem sem nekega dne rekla: Poslušajte, kdaj bo pa meni kdo tako postregel? Sin, takrat star kakih 13, 14 let, je mrtvo-hladno rekel: Takrat, mama, ko boš rekla. To je to: niti rečemo ne nič, ne prosimo za pomoč, potem pa se čudimo, da smo za vse same. No, test je pokazal, da je otrok mislil resno. Ko je očetu pomagal nositi neke stavri v klet, jaz pa sem gledala TV, sem mu rekla, da sem žejna. Me je vprašal, kaj bi spila, sem rekla, da kozarec cedevite, in mi jo je takoj tudi prinesel. Očetu se je le zadrl v klet: Počakaj, da mami naredim cedevito... Sicer sem tudi jaz nekaj časa mislila, da sama zmorem vse, predvsem pa najbolje. Vraga. Mi je tašča govorila,d a sem neumna, ker jim vse "k riti nosim", a kaj, ko sem se to bila naučila in od nje in od moje mame. Potem pa sem sčasoma ugotovila, da je pametno, da si nekaj časa več vzamem le zase, delo pa si razdelimo vsi štirije. Imamo srečo, da vsak rad počne nekaj, česar drugi ne mara, in tako lepo funkcioniramo. In če kdaj ne opravim svojega, ni nič narobe... Pač nareid kdo drug, ker bo namesto njega naslednjič kdo od nas opravil njegovo delo... Skratka, mame, dogovor o delitvi naj velja, me pa si vzamim čas samo zase. Še raje nas bodo imeli, ker bomo tudi me manj utrujene in bolj zadovoljne in tako bodo vsi nekaj imeli od tega. Mamamia mamamia

24. sep 2006 19:19

mamamia...čestitam! jessy6

24. sep 2006 20:21

Težko je, če v družini nihče ne pomaga glavni gospodinji, kdorkoli je že to. Dan ima le 24 ur in če je v družini le mama, ki vse zapazi (lakoto, žejo, nesnago, domače naloge, ....), potem je rezultat "mama štrajka" kaj blizu. Mame v Sloveniji smo prezaposlene. Zelo zelo drago plačujemo to, da hodimo v službo, poleg nje pa še . . . Seveda vse v želji, da bo proračun višji in da bomo zaslužile penzijo in vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Mislim, da nas ne izkoriščajo le v družini, temveč tudi v družbi. Naš delovnik ni 40 ur na teden, temveč . . .. Po vsem tem pa še želijo, da so ženske zadovoljne in sevede prijetne za oko. Da doma ni tako kot v filmu, si je treba narest. Razdeliti delo in jim povedati, da nismo sužnji in tudi stroji ne. Predvsem pa se je treba SPOŠTOVATI in ne misliti da smo slabe mame, če kdaj ni kaj narejeno. Vse to naši ljubi otročki lepo zapisujejo v spomin in kot vzorec prenašajo v svoje družine, v stilu, da je bilo tako tudi pri starših in najbrž ne more biti drugače. mamka

24. sep 2006 21:06

Jessy6 in rožanec, po poroki in otročkih se spremenijo , vsaj moj se je. Prej je bil mamin sinek, ki pa je na srečo ob vsakem sporčku s taščo potegnil z mano, he he... Ko sva dobila pa otročička in potem še enega, so se začeli pri nas doma durgi časi. Kuha sicer ne (razen žara), drugače imava pa nekak tihi dogovor - jaz znotraj, on zunaj. Ker imamo kar veliko parcelo, sem po moje na boljšem. In res je, da včasih tudi lika (sicer po polžje, ampak natančno). Včasih zglanca kuhinjo. Tamali dve pa striktno navajam, da če sem lahko jaz njima na voljo, kadar jima šine v glavo, bosta tudi onidve meni. In morata odnest smeti, pa pripravit mizo, pa pospravit sobo (kar je najtežje, še težje jih je pa gledat). Se pravi, vse štima. Samo nekaj mi pa le ni jasno. Zakaj vsak dan ob desetih zvečer samo še jaz edina delam? Zakaj nisem nikoli gotova? Mogoče pa le ne štima ... PS: Filma na žalost nisem videla. A je že v videotekah? Ali je v kinu? jasna

25. sep 2006 3:53

Jasna1 HVALA ZA MOTIVACIJO Lep dan in veliko se smejte

25. sep 2006 6:30

rozanec, kva čva narest? Greva prpravlat za ohcet pol? Boljš kot štrajk verjetn že! jessy6

25. sep 2006 6:48

Dajta, dajta, jaaaaa! Večina ljudi pravi, da ni po poroki nič drugače, pri nama pa je full bilo, pa čeprav sva že prej skupaj živela, pa enga otročička imela... Ampak mislim, da je potem prišel tisti občutek pripadnosti, oz občutek, da je treba nekaj za DRUŽINO naredit... Ja, luštno je... Pa čeprav vem, da se hecamo, v vsakem hecu je nekaj resnice, hi hi! jasna

25. sep 2006 7:13

Ja glih žent se ne mislim, bova že najdle način, da svoje primeva v roke, a ne jessy Kakor si postilješ, tako pa ležiš. Moj pravi, da sem "žleht baba", tako da pomoje se ni za bati, da bi se podrejala. Oh ja, imam pa dneve ko štrajkam, še prevečkrat. S poroko se mene ne prepriča- če sta dva za skupi, sta lahko tudi "koruznika". A zdej če bom pa papir imela, bo pa vse drugač? Sorčy- moje mnenje. Jaz pravim (pa ne me zdaj napadat!!!) da je poroka samo zato, da se "žlahto nafutra" Lep dan in veliko se smejte

25. sep 2006 7:23

Ja, kakor jih navadimo. in ko sedaj pogledam po dnevni, mi kar slabo ratuje. Bili smo namreč ves vikend v vinogradih in je potem od vsakega, ki je prišel domov, kar samo padlo vse in obležalo... Drugače pa vsi vse delamo. Glede na to, da tudi jaz pomagam zunaj - v gozdu, dela na kmetiji, v hlevu, tudi moji delajo noter.. Vsi trije znajo "naštimat" pralni troj, ločijo za sušilec, likajo, kuhajo.. Ampak dnevna je še vedno razmetana - he,he Tina