Mame štrajkajo

25. sep 2006 9:30

mamamia je napisal/a:

No, čez konec tedna sem vso perilo dala prat sama, tudi obešala sem ga sama, kako bo z likanjem, pa še ne vem... Mamamia mamamia

V soboto smo imeli poroko, včeraj pa trgatev, pa sem vseeno oprala dva stroja perila in kdo mislite, da bo likal????? Jaz, samo ne vem kdaj. Moram pa rečt, da mi ni všeč, ko punce vedno čakajo, da bo mama vse naredila. Sem 24 let stara in kuham sama za njau, likam sama, perem sama, pospravljam tudi pa še mami pomagam. Ravno včeraj je družinska prijateljica rekla, da še vedno pere in lika hčerki in njenemu fantu, ki sta stara 25 oz. 26 let. Sem ji rekla, da je sama kriva, ker se jima pusti. Jaz bi ji že dala vraga. Da pa pri teh letih ne moreš poskrbeti zase je pa malo žalostno. Da ne povem kako jo sekirata. Letos sta šla na smučanje, gospa je bila pa pri nas na obisku in je letela domov, ker je "morala" segreti juho, da jo bo gospoda jela. Jaz sigurno nebi. lp alexis

25. sep 2006 10:19

Lažje je takoj na začetku skupnega življenja postaviti koordinate kot pa potem zadevo v hodu obračati v kontra smer. Vsekakor pa je lažje biti pameten za nazaj pa še lažje za druge. Sicer ne verjamem, da so moški šovinistične lene svinje in socialno popolnoma neinteligentni. Jim je popolnoma jasno, da je treba delati gospodinjska dela. Z vajo tudi manj trosijo kapljice okoli pomivalnega korita. Samo jih je treba pustiti, da vadijo in pohvaliti in zahvaliti se jim je treba. In ne popravljati za njimi. Namesto tega vadiiti v mižanju. Je pa res, da moški določene stavke drugače interpretirajo. Na primer: ali lahko odneseš smeti? bodo moški možgani razumeli kot vprašanje, če je sposoben odnesti smeti, odgovori, da ja, ampak jih ne odnese, ker ni dobil nedvoumnega navodila, da naj odnese smeti. Pač pa zelo dobro odreagira na; odnesi smeti, prosim. Je pa treba reči prosim, ker v nasprotnem primeru je grozno občutljiv na velelni ton. Skratka, ladies, poskusite z več nedvoumnimi navodili in črtajte besedo "lahko". Praviloma se obnese. Vendelina jr.

25. sep 2006 11:08

Malce iz teme, vendar ne morem preko tega: Ne prepirajte se z bedakom, saj opazovalec najverjetneje ne bo opazil razlike. lp Anamarija

25. sep 2006 11:23

Jaz pa sem načeloma mnenja, da gentelmans lahko kaj sami vidijo IN naredijo. Saj ni treba bit kot mama, pa vse prosit in PRAV povedat, da razumejo... Če je kolikor toliko zrel, bo videl, kaj je za naredit...

25. sep 2006 13:14

Ja, lidka, tu ti dam pa POPOLNOMA prav. jasna

25. sep 2006 13:30

Lidka, veliko pričakuješ od moških, ki imajo povsem drugačen način razmišljanja kot npr. ti, ki si visoko organizirana oseba. Zagotavljam ti, da je to preveč zanje. Lp Dolores

25. sep 2006 13:53

Sja nisem rekla, da pri nama nikoli nič ni treba rečt. Ampak da bi ga terala in usmerjala kot mamica... Pa sem pred tem, s katerim sem zdaj poročena imela enega takega. Ki ga je bilo tereba za vsako stvar za roko zdraven peljat, pa še lepo rečt, s pravimi besedami in tonom. Dolores, povem ti, enako veliko dela, kot z otrokom. In sem prišla do tega, da lahko stokrat rečem, če ni interesa, ne bo nič. (Slej ko prej se samo naredi, ne?). Skos za ritjo stat nekomu in ga prosit mi je pa mimo. Sori, ampak moj stric v prvem zakonu ni delal NIČ. V drugem malce, v tretjem pa dela VSE, ona pa leži. Saj me ne moti, ampak mu je v interesu in zna, če hoče, ne? Prej ni vedel, kako se kava skuha, zdaj pomiva, pospravlja, kuha, sinčka je previjal, vozil okoli. Mi smo samo gledali...

25. sep 2006 14:00

Ja potem bi nas morali možje tudi vsak dan prosit, če mu skuhamo kosilo, če operemo cunje, obesimo, zlikamo, prositi, da pospravimo stanovanje. Še tega se manjka, da bi morali zvečer prosit, da se lahko stisne k nam. Ja potem lahko celi ljubi dan en drugega prosimo naj kaj naredi. Odrasel človek pa bo ja vedel kaj je treba narest ne, da mu moraš vse s prstom kazat. Če ima interes bo naredil sam brez raznih prošenj, če ga pa nima se pa lahko na trepalnice postaviš pa ne bo z njim nič. Enako velja za ženske, da ne bo pomote. jade

25. sep 2006 15:39

Jaz mam ful srečo glede tega, fant mi res veliko pomaga, nekatere stvari delava skupaj, nekatere pa imava razdeljene: jaz recimo sovražim pomivanje po tleh in drgnjenje zasušenih pekačev, on pa ne mara zlagat perila, tako je pranje in sušenje in zlaganje moje delo, tla pa čisto njegova in je res ful priden, posesa, pomete in pomije (ker imava psa, imam stalno občutek, da je tu potegnil takratko, ampak on pravi, da mu je tako ok in da se mu zdi, da jaz več naredim, tako da se potem nič ne bunim, hehe:) Kuhava včasih skupaj, kadar je čas, včasih pa sama kaj naredim. Nekaj časa sem kar privzela, da mi pri tem vedno pomaga in to tudi ni bilo v redu, ker si recimo jaz zamislim nekaj kompliciranega, potem mi pa "mora" pomagat. Mi je povedal, da je kuhanje moj hobi, ne njegov, pa sva se zmenla v 5 min:) Zdaj včasih manj kompliciram, če se pa meni kuha, ga pa pustim pri miru, da magari srfa po netu:) Po navadi pride on prej iz službe in pelje psa ven, tudi zjutraj, za kar sem mu posebej hvaležna (sploh če je mraz ali dež...), po navadi se spomni in odnese zraven še smeti, tako da res nimam kaj čez njega rečt! Edino nogavice in knjige pusti tam, kjer jih je zadnjič rabil, ampak dokler je samo to, pa mu res ne bom morila, včasih ga malo hecam:) Saj mam tudi jaz kake svoje zadeve:) Moški so v večini pač manj občutljivi na red. Vsak se malo prilagodi, pa je. Veri

25. sep 2006 15:47

Jaz sem mela ful srečo, da sva nekaj časa živela v nekakšnem ala privatnem študentskem domu, kjer nobenemu ni bilo preveč do pospravljanja in je videl, da to nikamor ne pelje in da je res grozno, ko bi rad kaj skuhal, pa moraš prej 2 uri pucat... In da je razgrnjen časopis na mizi, med katerim je en kup pribora, drobtin in bogvečesa še, res neapetitlih... In zdaj gre takoj pospravljat časopis, če ga je bral, pa pozabil, ko pridem domu, hehe:) Veva, kaj gre komu na živce (meni ta časopis z drobtinami in pa to, da posoda ni tam, kjer ji je mesto) in se trudiva, da se tega drživa. Če ima on rad nekaj tak, pa se jaz potrudim, da je tak. Se strinjam s tistimi, ki pravijo, da ženske večinoma mislijo, da znajo le one dovolj dobro oz. hočejo, da je narejeno po njihovo in takrat ko one rečejo. Tako verjamem, da se marsikomu ne da več... Se strinjam, da morajo otroci pomagat, ampak kako bojo to naredili, pa naj bo njihova stvar, ne da se nič ne potrudijo, ampak pustit jim je pa treba njihov način... Jaz mam zdaj, ko sva sama na svojem in popolnoma sama skrbiva za celo gospodinjstvo vsaj 10x manj dela kot sem ga imela kot najstnica, ko sem bila zadolžena za celotno likanje, pomivanje posode in zgornjo kopalnico v naši 5-članski družini... Bilo je zelo naporno in popolnoma brezveze zakomplicirano! 10000x lažje mi je skuhat + pomit posodo za sabo kot samo pomit posodo za mojo mami, ker naredi kuhno tako, kot da je vanjo treščila atomska bomba! Celo mladost sem poslušala, da se ne da skuhat drugače, sploh pa ne hitro in sem si prisegla pri vsem, v kar sem kdaj verjela, da sama ne bom taka - in nisem, prav obsedeno vse sproti brišem in pospravljam, da je včasih že prav smešno:) je pa zato po kosilu neprimerno manj dela. Veri