24. sep 2006 18:17
NImam se kaj pritoževat, sploh glede moža, ki marsikaj postori, pa če je treba ali ne. Sin orpavi vsa fizična dela, ki mu jih naložimo, s hčero pa je dogovorjeno, da lika in čisti in je splohni potrebno z anič opomnit.
Smo si pa za marsikaj same krive. Meni so to na lastnem priemru pokazali otroci. Bilo je tako, da sem jaz na primer likala, moji trije pa ležali in gledali TV. Mama, žejen, se je drl sin, mož je iz ležečega položaja prosil za pivo, hčera za sadni krožnik. In med likanjem sem to vse postorila...Potem sem nekega dne rekla: Poslušajte, kdaj bo pa meni kdo tako postregel? Sin, takrat star kakih 13, 14 let, je mrtvo-hladno rekel: Takrat, mama, ko boš rekla. To je to: niti rečemo ne nič, ne prosimo za pomoč, potem pa se čudimo, da smo za vse same.
No, test je pokazal, da je otrok mislil resno. Ko je očetu pomagal nositi neke stavri v klet, jaz pa sem gledala TV, sem mu rekla, da sem žejna. Me je vprašal, kaj bi spila, sem rekla, da kozarec cedevite, in mi jo je takoj tudi prinesel. Očetu se je le zadrl v klet: Počakaj, da mami naredim cedevito...
Sicer sem tudi jaz nekaj časa mislila, da sama zmorem vse, predvsem pa najbolje. Vraga. Mi je tašča govorila,d a sem neumna, ker jim vse "k riti nosim", a kaj, ko sem se to bila naučila in od nje in od moje mame. Potem pa sem sčasoma ugotovila, da je pametno, da si nekaj časa več vzamem le zase, delo pa si razdelimo vsi štirije. Imamo srečo, da vsak rad počne nekaj, česar drugi ne mara, in tako lepo funkcioniramo. In če kdaj ne opravim svojega, ni nič narobe... Pač nareid kdo drug, ker bo namesto njega naslednjič kdo od nas opravil njegovo delo...
Skratka, mame, dogovor o delitvi naj velja, me pa si vzamim čas samo zase. Še raje nas bodo imeli, ker bomo tudi me manj utrujene in bolj zadovoljne in tako bodo vsi nekaj imeli od tega.
Mamamia
mamamia