3. nov 2010 8:47
Ko sva bila še midva par brez otrok, je moj moj sicer zelo potrpežjiv mož večkrat rekel za svojega nečaka, ki je bil neznansko tečen fantek, da bi ga kar v " steno zalimal". Kdor še ni nikoli doživel kakšne otroške razvajenosti, ob kateri njihovi starši ostanejo mrtvo hladni, bo težko razumel te besede ali pa se bo celo zgražal. No, ko pa sva midva postala starša, pa seveda o kakšnem zidu ni bilo več govora. Ja, ker najina sta bila pa dva zlata sončka, pridna in lepo vzgojena. Kako že gre tista, da je najlažje tuje otroke vzgajati in še nekaj o denarcih gre naprej.
Sicer je pa naš ati vedno trdil, da se vzgaja z zgledom. Otroci še kako opazujejo, čeprav mi mislimo, da nič ne vidijo.
Nekaj pa je, kar tudi mene muči. Današnji otroci so drugačni. Sem mislila, da se samo moji vnuki derejo in izsiljujejo. Pa je to splošna epidemija. Moj sin vedno, ko se o tem pogovarjamo, pribije: Razvajeni so. Pika.
Od tu dalje pa ne rečem več nič.
naor