Otroci

25. avg 2006 13:59

Saj grešimo vsi. Pa tudi voda v piskru zavre... Jaz mislim, da se vsakemu staršu kdaj primeri, da znori. Res je, da nekateri zelo pogosto, če ne celo dnevno, drugi pač manjkrat... Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 25. avg 2006 13:59:18

25. avg 2006 14:50

Pozdravljeni, prebrala sem vaša mnenja in v vseh sem se po malem opazila (kot mama) in polagam vam na dušo in srce - nikar ne vzbujajte v svojih otrocih občutka krivde, ker je to definitivno zgrešeno početje - tudi jaz sem marsikdaj to storila in lahko ugotavljam, da mi je zelo žal : najbolj "grozljivo" pa je to, da mi je mlajši sin (16let) kakšen mesec nazaj rekel: mami zakaj se prav trudiš, da bi v meni vzbudila občutek krivde? Takrat me je dobesedno streslo in zdi se mi, da so otroci res tisti, od katerih se lahko v življenju marsičesa naučimo. Če ne bi v njih vzbujali občutkov krivde, bi se verjetno izognili marsikakšni laži, potvarjanju dejstev itd.....saj nam vendar hočejo ugajati in ker se to vedno ne izide, se potem poslužujejo zasilnih izhodov.... Zase lahko rečem, da imam dva čudovita fanta, ki mi s svojimi lepimi in mogoče tudi kakšno manj lepo lastnostjo izpolnjujeta moje bivanje tukaj in zdaj...velikokrat jima povem, da ju imam rada in zdi se mi, da to zelo rada slišita... Zunaj se kaže sonce ..lep dan in obilo sreče pri vzgoji svojih otrok vam želim Renata rrr

25. avg 2006 16:57

Menije ob tem prišla pred oči misel, zapisana na eni steni: Ljubi me najbolj takrat, ko to najmanj zaslužim, ker takrat to najbolj potrebujem. V malce prenesenem pomenu se da upoštevat tudi pri vzgoji. MAmamia mamamia

25. avg 2006 17:02

Lidka in vsi ostali, ki kar nekoliko obsojate moje starše: stokrat raje sem vzgojena tako kot sem, kot pa s kakšnimi pocukranimi pogovori, ki naj bi, mimogrede, teoretično že zalegli, v praksi pa ponavadi ne. In ni se treba preveč obešat na moje besede - ko sem rekla, da sta mi vzbujala občutek krivde, sem mislila, da sta mi s tem dala vedeti, da sem ga polomila in naj razmislim, kako bom ravnala prihodnjič. Morala sem se zavedati svoje napake in do tega z vpitjem ne prideš, ponavadi tudi z lepimi pogovori ne. Da se nista pogovarjala z mano, je bilo takrat, kadar sta bila užaljena - to pa delajo vsi normalni ljudje. Pač nista ravnala z mano kot z zadnjim debilom in sta me lepo poskušala pripraviti na to, da mi ne bo zmeraj mehko postlano v življenju. Moj odnos s starši je odličen, veliko sta me naučila in mi veliko dala, a s tako mero, da me nista razvadila. Imam vse, pa vseeno vem, kje je limit. To vzgojno metodo "občutek krivde" sta tako ali tako uporabljala zmerno - je pač eden izmed načinov, ki sta se ga posluževala in se meni zdi najboljši. Tako da prosim, ne mi o odnosih - naš je eden izmed boljših. Se umikam iz debate, preden zabredem pregloboko. Muffsy

25. avg 2006 17:39

Muffsy le zakaj taka reakcija? Saj vsi vemo, da vzgajanje otrok ni mačji kašelj, svojih pa sploh ne. Za tuje bi še našli rešitve, ob svojih pa lahko hitro pogorimo. Sama imam prijatelje, ki imajo trojčke, njihova mami je diplomirana psihologinja, ki se v bistvu že skozi celo kariero ukvarja z mladostniki in velikokrat mi je rekla, da čuti, da je bila pri svojih najmanj uspešna. Pa sem prepričana, da obvlada vse teoretične prijeme tega sveta - tudi tiste najbolj pocukrane ala "7. nebesa" - v praksi pa so zadeve težje obvladljive. Dejstvo je, da moramo otroka pustiti, da se razvije v samostojno in odgovorno osebnost, načinov kako to doseči, pa je verjetno toliko kolikor je otrok. Skratka edinega in zveličavnega recepta za vzgojo ni. Lep dan še naprej Renata

25. avg 2006 17:48

No, sem ravno mislila napisati, da ste Muffsy napačno razumeli, pa je kar sama napisala. Po moje so njeni starši svojim otrokom dali vedeti, kaj so naredili narobe in kako to vpliva na druge ljudi. Saj to pa vsi starši hočemo, ne? Čeprav nam velikokrat ne uspeva najbolje... Atina

25. avg 2006 19:11

moj sin je ravno tako star 6 let in gremo naslednji teden v šolo. ne vem, če je najina vzgoja z možem najboljša, dobra ali slaba. verjetno tudi midva nisva idealna, pa recimo tudi najina vzgoja ni... se pa vsak trudi po najboljših močeh. odločno sem proti šeškanju otrok. mislim, da tako postanejo uporniki in se z leti problemi samo kopičijo. jaz sem pristaš tistega: pohvaljeni so za lepo vedenje, ignoriramo pa slabo vedenje. na srečo sta moja dva sinova oba zelo rada pohvaljena, to jima je kot balzam na dušo. je pa tako, da pridejo obdobja v odraščanju, ko postanejo trmasti, pa zahtevni...pa tudi midva z možem nisva vedno enako razpoložena. otrokoma poskušam vcepiti občutek za obveznosti in odgovornost, tako z moje kakor z njihove strani. pppp

25. avg 2006 22:57

Vsak starš se trudi kar najbolje vzgojiti svoje otroke. Vsi pa najlaže vzgajamo sosedove. LP menci

26. avg 2006 8:56

Muffsy je napisal/a:

Da se nista pogovarjala z mano, je bilo takrat, kadar sta bila užaljena - to pa delajo vsi normalni ljudje. Muffsy

S tem se pa nikakor ne bi strinjala. Da človek zaradi užaljenosti molči, pa ni nič drugega kot znak popolne nezrelosti. Otroci kuhajo mulo, odrasli ljudje se pogovorijo in poskušajo rešit problem. mimika

26. avg 2006 12:21

Jaz ima tri fante (od 8 do 18 let) in se kar lepo razumemo. Trudim se biti dobra mama, se zgodi, da sem včasih tudi krivična, kar mi povedo, a sem tudi jaz samo človek. Če so starši 100% pravični v vsem, je otrok zmeden, ker tega ne doživi tudi v šoli ali v drugi sredini, pa še težko je biti vedno pravičen, treba se je tudi v vzgoji sprostiti. Pravim: jaz se učim od otrok, oni od mene in skupaj zorimo. Važno se mi zdi poslušati eden drugega, si vzeti čas in imeti pravo mero občutka. In zaupati vase, saj vsi v sebi vemo kaj je najbolj prav za našega otroka (ker to ni isto kot za sosedovega), le zaupamo si ne čisto.... Otroci so si izbrali ravno nas, ker jim le mi lahko nudimo največ tega, kar oni rabijo pri svoji rasti in razvoju - in hkrati tudi mi! To pa vključuje vse, včasih morda tudi kako čez rit, če nam poči film...( meni se je to pri prvem večkrat zgodilo, kasneje pa ne več) vsi, ki se pa sprašujemo, če vzgajamo prav, pomeni, da smo dobri starši, saj nam ni vseeno kakšni ljudje bodo zrasli iz naših malčkov....torej vsem mlajšim mamicam: kar pogumno ! In ne pozabite si vzeti čas tudi zase, da se spočijete in oddahnete. Ko so bili moji še čisto majhni sem si rekla: otroci so super,a ko bi le imeli zadaj kak gumb, da bi jih včasih za kako urco izklopili. na Off...