Otroci

3. nov 2010 8:47

Ko sva bila še midva par brez otrok, je moj moj sicer zelo potrpežjiv mož večkrat rekel za svojega nečaka, ki je bil neznansko tečen fantek, da bi ga kar v " steno zalimal". Kdor še ni nikoli doživel kakšne otroške razvajenosti, ob kateri njihovi starši ostanejo mrtvo hladni, bo težko razumel te besede ali pa se bo celo zgražal. No, ko pa sva midva postala starša, pa seveda o kakšnem zidu ni bilo več govora. Ja, ker najina sta bila pa dva zlata sončka, pridna in lepo vzgojena. Kako že gre tista, da je najlažje tuje otroke vzgajati in še nekaj o denarcih gre naprej.

Sicer je pa naš ati vedno trdil, da se vzgaja z zgledom. Otroci še kako opazujejo, čeprav mi mislimo, da nič ne vidijo.

Nekaj pa je, kar tudi mene muči. Današnji otroci so drugačni. Sem mislila, da se samo moji vnuki derejo in izsiljujejo. Pa je to splošna epidemija. Moj sin vedno, ko se o tem pogovarjamo, pribije: Razvajeni so. Pika.

Od tu dalje pa ne rečem več nič.

naor

3. nov 2010 9:50

rosie je napisal/a:

Kotarca, prav gotovo je res, da o otrokih ne veš nič, dokler jih sam nimaš.

 

S tem se pa moja malenkost ne strinja niti pod razno. A zato, ker svojih nimam, pa o otrocih in otroški vzgoji nimam pojma?

Že celo življenje jih imam okoli sebe, vsa študentska leta in še prej sem služila denar s čuvanjem otrok, zadnjih 6 let sem živela najprej z enim, potem pa že z dvema pod eno streho. Obema staršema sem obljubila, da se bom držala "njunih" vzgojnih metod. In kaj lahko rečem? Mene oba precej bolj ubogata kot pa njiju, ju prav malo pogrešam odkar sem na svojem.

Loni Makaroni

3. nov 2010 10:06

Loni, imaš pravico, da se ne strinjaš z mano. Ampak najbrž bi veliko staršev potrdilo, da je imeti lastne otroke precej drugače, kot imeti z njimi samo kratkočasne in zabavne stike. Se spomnim sebe, več kot 30 let nazaj, moje vrstnice so že imele otroke, jaz še ne. Kolikokrat sem si mislila, ko sem jih gledala, kako izsiljujejo ali trmarijo - če bi bil moj, bi mu že pokazala. No, ko sem dobila svoje, sem stvari videla v povsem drugi luči, spoznala, da je lahko pametovati drugim in se začela zavedati, da vsak starš svoje otroke vzgaja po svoje. Nobene pravice nimamo drugim ljudem vsiljevati svojih mnenj. To, vidiš ,je moje mnenje, ti pa imaš seveda pravico, da se z njim ne strinjaš. rosie

3. nov 2010 10:33

Bi rekla, da nam kakšno "pametovanje" koga, ki (še) nima svojih otrok lahko tudi koristi, namreč zaradi drugačnega pogleda na tisto, kar mi počnemo.

Redko kdo se pri svojih otrokih ne sreča s trmo, ihto in podobnim, vsak od nas to rešuje na svoj način.

 

Je pa po moje razlika med pestovanjem ozirima "cartanjem", kot crkkljanju rečemo na Štajejrskem, in razvajanjem. Po mojem mnenju izkazovanja ljubezni otrokom ni nikdar dovolj, razvajanje je pa nekaj drugega. In nošenje po rokah ni nujno razvajanje. Morda pa otrok na ta način le izkazuje veliko željo po pozornosti, ki mu je morda na nek način le manjka?  Morda deklica ne bi toliko vztrajala pri želji po nošenju, če bi bila zaposlena na drug način, a tako, da se nekdo z njo ukvarja? Kot je ena predhodnic že napisala, da se otroka animira, se ga zaposli z nečim, kar ga zanima, in babica ali starši pri tem sodelujejo? Ker babice verjetno od čuvanju otrok tudi kaj drugega delajo in njihova pozornost ni vselej usmerjena zgolj na otroka, ta pa seveda zahteva svoje.

Ne vem, ne poznam celotne situacije, pač ugibam.

 

Mamamia

 

mamamia

3. nov 2010 10:39

rosie je napisal/a:

Kotarca, prav gotovo je res, da o otrokih ne veš nič, dokler jih sam nimaš.  rosie

Žal samo dejstvo, da nekdo ima otroke, še ne pomeni, da potem o njih kaj (veliko) ve. Tudi to drži, če tvoja trditev drži.

rimljanka

3. nov 2010 10:43

Dejstvo je, da če človek nima otrok, za katere je 24/7 starševsko odgovoren, nima izkušnje popolne starševske odgovornosti. Kot je tudi dejstvo, da zgolj to, da nekdo ima otroke, še ni nikakršen garant, da ga je obsijala pamet, ki je potrebna za vzgojo. Nas empirija vsakdana prepričuje o tem, da prejšnji stavek velja.

 

Je pač tako, da ljudje, ki znajo kolikor toliko znosno reševati zadeve, ki jih okolica prepoznava kot avtoritete in ki imajo hkrati nekaj gramov empatičnih sposbnosti - taki imajo predvsem večjo verjetnost, da bodo z manj ekscesi in kiksi vzgajali otroke. Kot je verjetnost, da bodo ljudje, ki delujejo "kot bi bili brez glave", to isto prenesli tudi na otroke, če jih bodo imeli in bo tudi naslednja generacija "brez glave"

 

Čeprav, eno vprašanje za starše: izkušnja sobote pred prazniki ob 15. ure v nakupovalnem centru  (zmanjkalo je gela za pomivalni stroj, živela v prepričanju, da imamo še eno plastenko, je ni bilo in je sledila kazen v obliki obiska centra), gre takole - tam je bilo neverjetno veliko staršev, ki so se drli (dej mir ne bit tok zoprn, pa kako si lohk tok žleht! - resnično vzgojni prispevki za samopodobo, ni kaj.....) na svoje jokajoče in evidentno nerazpoložene triletnike in štiriletnike....A je sedaj kakšna nova ordunga, ki uči, da majhni otroci ne smejo spati čez opoldne in jih je treba definitvno vleči po nakupovalnih centrih, da se bodo utrudili?

Vendelina jr.

3. nov 2010 10:59

Meni recimo gre pa blazno na živce, ko v trgovskih centrih starši otroke v košarah nakupovalnih vozičkov vozijo. Za začetek se mi zdi to skrajno nehigienično, da nekje, kamor naj bi se dajalo hrano, tacajo otroški čevlji, ki so pohodili že marsikak pljunek, pasjo scavnico, drekce, blato ipd. Hkrati pa se mi zdi od staršev tudi zelo nevzgojno toleriranje čisto vsakih otrokovih zamislic, kot je vožnja v nakupovalnem vozičku, šlatanje rib v ribarnici, kruha, norenje po trgovini ipd. Rakuncek

3. nov 2010 11:17

Naj se vrnem h Kotarci

Enkrat, ko boste vsi dobre volje, lepo resno razloži tvoji družini, da z nošenjem deklice (ker to, kolikor razumem, ni pestovanje)  pravzaprav ćudovito skrbijo zanjo. Imela bo lepo hojo, lepo razvite in lepe noge, lahko bo postala manekenka, ne bo štorasta, imela bo dobre reflekse, zelo bo gibčna..skratka, čez kakih 15 let bo lahko postala top model, mis Slovenije in posledično mis sveta (če je ne bodo izdali živci)..

Ali pa se morda otrok boji, da ga ne bo kdo pohodil in hoče biti na varnem? Vprašaj njene starše, kaj delajo z njo, da sili v naročje?

Je treba včasih prav idiotsko izpostavit problem, da dobiš en konkreten odgovor. Oziroma idiotsko pretiravat še naprej v tisto smer, v katero pretiravajo udeleženci.

Tako nekako.

japaja

3. nov 2010 11:57

Precej zanimivo in koristno branje:

http://www.dnevnik.si/objektiv/v_objektivu/10423939

Vendelina jr.

3. nov 2010 12:51

Vendelina jr. je napisal/a:

Precej zanimivo in koristno branje: http://www.dnevnik.si/objektiv/v_objektivu/10423939 Vendelina jr.

 

Kar malo pretresljivo. V razmislek in poduk tudi tistim, ki (še) nismo starši.

Košuta