Izbirčnost otrok

31. jan 2012 9:52

Tako kot smo si mi različni so si tudi otroci. Sestrična je ob prvem otroku dajala velik pomen knjigam in študijam takoimenovanih strokovnjakov pa je na koncu ugotovila, da otrok le ni študija ampak je posameznik s svojimi muhami, razmišljanjem, navadami, obnašanjem...itd...

Odkar je nehala komplicirati in se ni več obremenjevala, če mali ni pojedel korenja pri kosilu je bilo lažje. Zdaj njen sinko in drugi otroček nimata težav. Ona skuha, usedejo se za mizo, čvekajo se igrajo in jejo. Opazila je da če se ona ni obremenjela, da je bil tudi otrok bolj sproščen in je šlo laže kaj po grlu.

Moje mnenje je da, morda kaj v študijah drži ampak držati se jih kot klop pa spet ni pametno. Sam najbolj poznaš svojega otroka in tukaj strokovnjaki nimajo kaj....Učasih zaradi takih butastih knjig in pogledom na otroka kot projekt vidimo njihove napake tam kjer jih ni in naredimo galamo...Otroci pač, nepredvidljivi in muhasti...

Pride čas ko je vse ok in spet ko ni. Pride pa vse na svoje mesto.

31. jan 2012 9:55

Na malo bolj 'trdo' roko so se že skoraj navadili. Oz je res, da če je dobro skuhana zelenjava, brez debate pojedo in grejo še po repete. Seveda ne škodi vključit tudi nagrado - njihovo najbljubšo sladico    

31. jan 2012 11:15

Rozi, Vanja in mamamia imata čisto prav - ampak ondve sta ladies z izkušnjami, ki jih moraš ti še nekako pridobiti. Ker stvar je taka: ko je čllovek mlad ali pa vsaj na sveže zaljubljen, potem poje tudi lepilo za tapete, če mu/ji ga pripravi ljubljena oseba.  In ko se takole en na drugega navadita in ko je neka sigurnost v zvezi, potem ravno ni blazno težko uporabiti ene posode več in skuahti ene jedi več.

Ne vem pa, kako je v tvojem primeru? Ali živita skupaj? Kdo plačuje hrano? Ker, živita skupaj in/ali pa skupaj plačujeta hrano, oziroma tudi on nakupuje - do takrat ima še nekaj domovinske pravice povedati, da "tega pa ne jem". Če pa hrano kupuješ in pripravljaš ti, on pa kao "jaz pa tega ne jem in moja mami to naredi bolje in jaz sem bolj na šnicel"....mu pa nemudoma poveš, da

- šnicel bo takrat na mizi, ko ga bo prinesel iz mesnice, mimogrede ga lahko tudi pripravi

- bosta jedla po njegovem najboljšem okusu vselej in vsakič, ko bo on to hrano pripravil

In če ima fant količkaj pameti, bo nemudoma prešel na brokoli in z hvaležnostjo v srcu bo cenil vsako stvar, ki mu jo boš pripravila in še z večjo hvalenostjo bo pospravljal z mize in pomival posodo in sploh oboževal tla, po katerih ti hodiš. Ker poudarek je na TI.

Če je tak, potem lahko tu pa tam dobi tudi kakšen vineršnicel ali pa kotlet. Pravila se postavljajo na začetku in takrat je pametno precej visoko postavljati pravila, potem se pa z leti oba malo sprostita in gredo pravila malo dolj. Če pa ženska na začetku preveč popušča (mlade punce to napako ogromnokrat naredijo), je po petih letih izčrpana, užaljena in ne razume, zakaj se ji to dogaja. Smo takih zgodb tudi tule videli/prebrali že n.

Če pa ni tak, potem pa, draga moja, vrzi očke okoli in trnek v morje, v morju je ogromno rib, ki jedo brokoli. Ozrioma vsaj za to, da bi bili v tvoji bližini, jedo brokoli.

31. jan 2012 11:33

ja seveda. Pustiti partnerja in iskati drugega ker ne je zelenjave:D omfg. Rozi, zelenjavo kuhaj kot prilogo zase. Jaz delam tako. Nap. narediš zrezek, rezančke pa kakšno zelenjavo, ki je pač on nebo. Skuhaš rižoto z mesom pa samo sebi potem vmešaš zelenjavo. Saj ni tako težko. Meni je že samoumevno in se čist fajn funkcjonira pa še moj je presrečen in mi je zeo hvaležen, ker sem se mu tako prilagodila:D Ampak mi pa tudi ni težko...samo ne komlicirat....no zdj pa opravkom naproti:D papapa

31. jan 2012 11:41

Brusketka, vidim, tebi dlje kot čez dobesedno res ne nese.

31. jan 2012 11:58

Ha-ha-ha... , od srca sem se nasmejala Vendelininem opisu... Pa še kako prekleto res je vse, najbolj pa lepilo za tapete.

Pozdravček!

31. jan 2012 12:02

opmfg!  tko je , čne znaš brt.

Očitno je šlo gibanje za ženske pravice v maloro. 

31. jan 2012 12:09

Jp to šolo sem pa tud jaz dala čez, drago plačala, a me je izučilo. Sicer teoretično sem vse to vedela že prej pa očitno ni blo dovolj 

Sama rajši naredim zelenjavno rižoto, ki je zame glavna jed zanj pa priloga v ponvi popečenem mesu recimo.

31. jan 2012 12:38

Ja malo več truda je potrebnega, če kdo česa ne je. Pri nas je ustaljena praksa, da se pripravi kosilo in nato po želji jedo ali ne. Moram reči, da se čaz čas že navadijo in počasi začnejo jesti, kar sprva ni šlo po grlu navzdol. Včasih pripravimo na dvojno in je zadeva rešena. Pri otrocih pa poskušam, da vsaj poskusijo, če že ne marajo tega jesti.

Pri mojem ta večjem otroku se je že zgodilo, da sprva sploh ni hotel jest kosila, ko pa je poskusil, pa je pojedel kar do konca in se na koncu hvalil, kako je bilo fino. Pri tamanjšem pa je malo drugače, ni tak jedec kot večji, in se moram kar trudit, ko noče česa jesti. Ugotovila sem, da ga je brezveze siliti, saj takrat iz principa noče niti poskusiti. Učinkoviteje je, če vidi bratca, kako je in takrat ponavadi tudi sam začne jesti. Ta finta je že dosti krat uspela. Tako, da če vsaj en je, potem bo drugi tudi.

31. jan 2012 12:56

:D

Eni odgovori so tko simptaični, da kar dan polepšajo.

Ja saj vem, da se v veliko primerov da skombinirat. Pa zase narediš še skledo dolate ali pa kakšne druge zelenjave. Problem rata bolj s kakšno kislo repo, segedinom, ješprenjem... Pa meni se zdijo vse te jedi na žlico tako dobre.

Hvala za odgovore.