Se gremo igrat?

2. okt 2006 19:52

Katera rastlina je glavni vir strihnina? (Pa ne rečte, da ne spada v kulinariko, ker je tudi bil že kdaj v zgodovini prehranski dodatek ). Blanchy

2. okt 2006 20:05

Rastlina: Strihninovec (Strychnos nux-vomica). Strihnin je alkaloid, ki se nahaja v semenih rastline bljuvače, sintetično pa ga pridobivajo od leta 1954. Je zelo strupen, smrtna doza je do 100 mg. Uporablja se kot strup. . Strihnin je tudi biogeni strup (Strychnos nuxvomica) povzroča pretirano ekscitacijo; posledično krče http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=669 : na tej strani piše Robet Brus: Strihninovec Strihnin je brez dvoma eden najbolj razvpitih strupov, z nekaj pretiravanja lahko rečemo, da igra glavno vlogo v vseh kriminalnih romanih. Redkokdaj se vprašamo, od kod strihnin pridobivamo, še manj ljudi pa ve, da ga vsebujejo skoraj vsi deli na videz povsem običajnega tropskega drevesa. Strihnovec (Strychnos nux-vomica) je manjše, do 15 metrov veliko drevo iz družine loganijevk (Loganiaceae), ki v Sloveniji nima svojih predstavnikov. V naravi raste v jugovzhodni Aziji, največ ga je v Indiji in od tam je še zlasti cenjeno seme iz Bombaja, najdemo pa ga tudi v severni Avstraliji. Njegovi enostavni listi so eliptični, bleščeče zeleni, goli in do 10 cm dolgi, plod pa je kot večje jabolko velika in ob zrelosti oranžna jagoda, ki vsebuje gosto, belo želatinasto snov, v kateri je 5-8 diskastih semen. Čeprav vsebujejo strupene alkaloide skoraj vsi rastlinski deli strihnovca, pa je daleč največ strihnina in brucina, ki sta najpomembnejša med njimi, prav v semenih. Seme strihnovca so Arabci uporabljali že v 9. stoletju, najpozneje v 15. stoletju so ga prinesli tudi v Evropo. Tu so ga dolgo uporabljali izključno za zastrupljanje živali, šele ob koncu 18. stoletja pa so ga začeli uporabljati tudi kot zdravilo. Poudarek Strihnin velja za enega najmočnejših strupov, saj že zelo majhna količina povzroči silovite mišične krče in zaradi paralize dihalnih mišic skorajšnjo smrt. Zelo podobno učinkuje tudi kurare, ki ga v Južni Ameriki pridobivajo iz vrste Strychnos toxifera. Zato je pri uporabi strihnina v zdravilstvu potrebna velika previdnost in vsaka koncentracija, večja od homeopatske, je že lahko smrtno nevarna. O nevarnosti strihnovca priča tudi podatek, da ga je v nekaterih deželah sploh prepovedano saditi. Kjer ga vendarle uporabljajo, z njim stimulirajo dihanje in hrbtenjačo, odpravljajo prebavne motnje in ponekod menda pomagajo pri zdravljenju odvisnosti od opija ali alkohola. Od drugih delov strihnovca omenjam še zelo težak, trd in proti termitom odporen les, ki ga uporabljajo v kolarstvu in za izdelavo okrasnih predmetov. A bo zadosti??????? rimljanka

2. okt 2006 21:43

Seveda, rimljanka! Si bila zelo izčrpna (po pričakovanjih). Kar nadaljuj, prosim. Blanchy

2. okt 2006 21:46

Kaj je petola? Pa ne recite, da ni s kulinariko povezan pojem!!!!! rimljanka

2. okt 2006 21:54

Jaz se pa na žalost ne bom tako razpisala kot ti, rimljanka - ni moje področje, zato mi pomaga Google. Petola je nekaj mm debela plast alg, bakterij, sadre in mineralov, ki preprečuje stik morskega blata na dnu kristalizacijskih bazenov s kristali soli. Blanchy

2. okt 2006 21:57

He, he, druge se hočejo igrat, midve pa se igrava. Na vrsti si, Blanchy rimljanka

2. okt 2006 22:09

No, samo, da se igrica nadaljuje. Lepo!!! Atina

2. okt 2006 22:28

Dodatek. Svetlobni dražljaji sprožijo napad krčev... LP juhica

2. okt 2006 22:40

Kaj je muskarinski sindrom? Blanchy

2. okt 2006 22:45

Muskarinski sindrom se pojavi pri zastrupitvah z gobami iz skupine razcepljenk (Inocybe) in livk (Clitocybe). Sindrom povzroči strup muskarin (ime ima sicer po rdeči mušnici, ki ga vsebuje zelo malo). Muskarin deluje na postganglijske holinergične nevrone tako, da poveča mišični tonus, motiliteto prebavil in sečil. Simptomi se pojavijo dokaj hitro - do 1 uro po zaužitju in po 6 do 24 urah tudi izginejo. Kažejo se kot: bruhanje, krči v trebuhu in driska, naval vročine, slinjenje, močno znojenje, občutek težkega dihanja in motnje vida. Smrtnost je relativno nizka (4%); smrtna doza je 0,15 do 0,7 mg na kg telesne teže. Vir: http://www.lepa.si/index.php?option=com_content& Veliko zdravih gob vam želim, Nenika Sporočilo je spremenil(a) nenika14 dne 02. okt 2006 22:45:38