Starost

Vitavitameae  

član od: 8.2.2016

sporočila: 406

7. feb 2017 10:26

hvala :)

Vitavitameae

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5192

7. feb 2017 12:01

Pred dobrimi desetimi leti mi je ena cca. 15 let starejša kolegica rekla, da pri petdesetih človek začne počasi razpadati in traja par let, da se navadi, potem pa spet gre. Tako da se jaz vedno, ko me kje kaj špikne ali dalj časa drži, spomnim njenih besed in se držim načela, da se je stvari, ki jih ne moreš odpraviti, treba pač navaditi in potegniti iz njih najboljše. 

Sonja

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

7. feb 2017 12:56

Da začneš razpadati se mi zdi malo huda, je pa res, da se takrat začne. Ene samo malo potipa, enim pa se že kar dogaja. A konec je pa še daleč. To je komaj pol življenja. Zadnjič sem prebrala, da imamo v Sloveniji 300 stoletnikov. Vsekakor se pa strinjam, da je življenje prekratko, sploh, ker predolgo traja, da se ga zaveš in začneš res živeti. A menda je Seneka rekel, da je dovolj dolgo, če ga znaš živeti. On je že vedel, kaj govori. Vsekakor si vsak po svoje razlagamo in doživljamo. Najbrž je že prav tako kot je ustvarjeno.

 

naor

Vanja_v_ZDA  

član od: 14.11.2008

sporočila: 6078

7. feb 2017 14:04

Ne vem, kje je moj dragi tole pobral: Če ste čez 50 in vas zjutraj čisto nič ne boli, ste verjetno mrtvi.  

 

Vanja

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2511

7. feb 2017 15:33

No hvala, saj nisem imela namena vam jamrati, vendar- že če se bom iz ene od zbirke diagnoz izvlekla, bom vesela, ostalo je žal kronično. Če bi me samo kosti bolele, se sploh ne bi tako sekirala, tako pa..... žal prognoze niso dobre. In tule razne misli in pregovori ne pomagajo.Sprijazniti se, to je to.

Bo pa kmalu eno delovno mesto fraj, je pa tudi za nekaj dobro, a ne?

marjja

angie.orhideja  

član od: 14.7.2008

sporočila: 866

7. feb 2017 16:47

Marjja, sicer ne vem kaj je narobe ampak ocitno je, da ni dobro. Lahko ti samo recem, da ne obupat in ne izgubit volje, moras ostati pozitivna   Ampak meni je lahko govorit, saj vem...

angie :)

Trixi  

član od: 23.9.2003

sporočila: 15430

7. feb 2017 17:49

Marjja, očitno je zelo hudo, da boš kar nankrat morala prenehati delat!  Kolikor sem o tem prebrala o tebi, si pisala, da imaš veliko preiskav in verjamem, da se ti je vse postavilo  na glavo v tem času. Jaz le upam, da ne izgubiš volje tudi v teh slabih trenutkih. In najbolj si želim, da ti pomagajo omiliti bolečine in tvoje trpljenje.  In da ti lahko stojimo ob strani in bodrimo, da bo boljše...

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

johana  

član od: 5.3.2014

sporočila: 12960

7. feb 2017 18:03

  Joj, draga    Marjja, zal mi je, res, da je tako zelo hudo s tvojim zdravjem, drzi se, kolikor zmoreš in moraš

"Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen"(Mati Terezija)

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2511

7. feb 2017 18:07

No, nisem še mrtva, tudi s kroničnimi boleznimi se živi, pa še s čim.  Omejena bom pa s športom, planinami, višinami, razdaljami... s tem torej, kar najraje počnem.Hvala za podporo, borimo se pa itak do konca.

Za vse tiste, ki vas skrbi, kdo vse uči vaše otroke, pa dobra novica: OPB.

marjja

tedyka  

član od: 23.4.2009

sporočila: 2011

9. feb 2017 5:47

Draga Marija - želim ti, da bi ti naslednji dnevi, tedni, meseci, leta minili karseda najbolje. Ni druge, kot se sprijazniti in poskušati živeti karseda kvalitetno naprej. Sama sem le nekaj let starejša in se mi je med 48 in 50 letom zgodilo marsikaj glede mojega zdravja. Ne razmišljam veliko o tem, s tem enostavno moram živeti in preživeti - me pa včasih zlomi in razmišljam in kopljem zakaj se je to zgodilo in se bojim, bojim, neizmerno bojim.... potem pa spet mine in je lepo. Na zunaj marsikaj ne pokažem in za te moje strahove najpogosteje vedo le moji najbližji. Vzemi to, da boš ostala doma kot nekaj lepega, veliko časa boš imela zase in za stvari, ki si jih do sedaj počela v naglici ali pa si jih prelagala na nek kasnejši čas - nekoč ko bom...... Saj sama veš, da danes tudi v službi ni več tako kot je bilo pred desetljetjem, dvema ali tremi, ko smo bili mi na začetku svoje poti - manj kolegialnosti, veliko egoizma, spletkarjenja.... mogoče pri vas ni tako, je pa velikokrat tako. Meni je dobrih deset let starejša kolegica nekoč rekla - do petdesetega je pogled na svet lep, po petdesetem človek življenje na nek način prevrednoti in pogled je popolnoma drugačen. Takrat tega nisem razumela in se nikoli v življenju nisem obremenjevala z leti - vsaka prinesejo lepo in hudo. Toda sedaj vidim da je vse še kako res.

Marija še enkrat, vse dobro. Glavo pokonci in pogumno naprej, tudi če se boš sptikala in opotekala, važno da bo šlo naprej. Oglasi se še kaj.

 

 

tedyka

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti