14. feb 2010 19:44
Seveda nas tudi to zanima,vendar je ta rubrika pač temu namenjena. syu
14. feb 2010 19:44
Seveda nas tudi to zanima,vendar je ta rubrika pač temu namenjena. syu
14. feb 2010 20:20
Meni se pa tale zdravnik že prav smili koliko gneva se je samo v tednu dni sprostilo..ne vem, človek je imel tudi mamo in očeta, ki žalujeta, enkrat je pač dovolj....niti ne vemo ali se človek ni trudil preseči svojih sodomističnih nagnjenj in mogoče bil tudi sam stravmatiziran... kakorkoli, res je bilo že dovolj napisanega o tem (zaTO PA SEM PRISTAVILA ŠE SVOJ LONČEK) terakota
14. feb 2010 20:59
Se strinjam, če bo še kak zapis o tem, bom temo zaklenila. Malo pietete pa le mora biti. Kdor si želi debate o tem, naj gre kam drugam, prosim.
rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije
15. feb 2010 8:58
Zakaj pa, Rimljanka? A ni naslov teme Mučenje živali? A to, kar je ta ugledni gospod delal s psi mogoče ni mučenje? Mic
15. feb 2010 9:47
Paše a ne? Paše se naslajati nad "ubogimi živalicami, ki tako trpijo, joj, kako je to grozno"...in se potem spraviti lepo nad kremenateljc za nedeljsko kosilo? Ali pa lepo kakšen šnicelj in sladico in potem, ko že vse tišči v trebuhu se naslajati nad "trpljenjem drugih", pa toliko je krivic na svetu in oh in joj, kako "mene to boli in čisto nič ne naredim proti temu, ker zakaj pa bi, glavno, da stokam in žalopojkam na forumih". Da ne govorim o tem, kako hudičevo paše se naslajati nad nesrečnim koncem gospoda Baričeviča. To je tema, ki zanima kure in oskubljene peteline, da se še po dveh tednih rinejo v prvo vrsto. Paše se naslajati nad nesrečo drugih in si misliti "glej no, tudi v nobl familijah se TAKE reči dogajajo" in ob tem pozabljati nad vsem diapazonom svoje lastne patetike. In za trenutek se odmisli ves dizaster od lastnega življenja, ves dizaster od neizpolnjenih pričakovanj, ves dizaster od kariernih flopov, vse, kar gre narobe, glavno, da se lahko naslajate nad nesrečo drugega. A ne, kako paše biti anonimen, nepoznan in si hkrati organizirati užitek ob tem, da se naslajaš nad tragedijo nekoga, ki je bil za nekaj stopnic manj nepoznan? Obstaja nekaj, čemur se reče pieteta do umrlega. Ta nalaga to spodobnost, da človek v času, ko nekdo umre in od njegove smrti še ni minila ena korektna časovna distanca, pove o umrlem kaj dobrega, če pa tega ne zna ali ne ve, pa je primerno, da je tiho. Tudi, ko umre nekdo, za katerga bi težko rekli kaj lepega, se pa raje izkoristi pravico do molka. In ta pieteta je varovalo predvsem za to, da živi ne naredimo kakega hudega verbalnega ali moralnega zdrsa. Tako da, punce, dajte malo izkoristite svojo pravico za to, da ste tiho in se v miru in premisleku ukvarjajte s svojim življenjem (ker se plazite po spolzkem terenu lastne nespodobnosti),okej? Vendelina jr.
15. feb 2010 9:49
Mic, se ti ne zdi da je bilo dovolj povedanega o tem? Že mediji do skrajnosti obirajo zadevo, jo moramo še mi? Človek je umrl, dajmo mu mir! Saša
15. feb 2010 9:53
Bili ste opozorjeni.
moderatorka tulkaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Polžki s krompirjem, ohrovtom in sirom
Pašta s pivom in slanino