11. feb 2010 18:02
Imam dolgoletno prijateljico, ki je od starejšega gospoda dobila v oskrbo psa, ga cepila, čipirala na svoje ime, poskrbela za dnevno svežo prehrano na domu tega gospoda, ki je zaradi starosti v domu. V hišo je vlomila njegova razvezana žena, ki v hiši ni živela dolgo časa ( in tam tudi nima pravice bivanja) in pričela trpinčiti psa, pri čemer ji je občasno pomagal tudi njen nečak. Opazila je, da je pes prestrašen in tepen, da mu nasilna gospa jemlje hrano in jo meče proč. Nekoč je pes izginil in so ga našli daleč v gozdu, sestradanega in privezanega na drevo, da se ni mogel premakniti. Kdo je to storil, se seveda ni dalo odkriti. Napiše dopis na veterinarsko inšpekcijo in zahteva ukrepanje, saj je nasilna gospa psa tudi zapirala, da ni mogel do hrane. Veterinar si je zadevo ogledal, spremenilo pa se ni nič. Nato je pes izginil, prijateljica pa je po 6 tednih izvedela od sosedov, da slišijo odmeve laježa. Ko se je dobro razgledala, je našla psa zaprtega in v obupnem stanju: shiranega, brez hrane, vode, brez ležišča, med krompirjevimi olupki in plesnivimi iztrebki. Naročim ji fotografiranje in takoj posredovanje policije. Policist fotografira, se zgraža, skimava z glavo. Naslednji dan se zgodba ponovi, v prisotnosti drugega policaja vlomi v pomožni prostor in reši psa. Lačnega, žejnega, v obupnem stanju .
Pokliče inšpekcijo, policija je tudi po 3 tednih ni obvestila, pa bi morala. Napiše ponovno prijavo na inšpekcijo in ovadbo zoper nasilno gospo zaradi mučenja živali. Kalvarija ubogega psa se nadaljuje. Psa ponovno zapre, lastnica nekajkrat vlomi, nato spet obvesti inšpekcijo in policijo. Inšpektor ukrepa: lokana gasilska vozila zapeljejo na dvorišče in vlomijo v prostor, kjer najdejo že nekaj dni zaprtega psa. Ob posodi zmrznejnega mleka , polni krompirjevih olupkov. Mobiteli zvonijo, gasilci fotografirajo ( znano, kajne), procesija sosedov se zgraža. Inšpektor pokliče lastnico prav v trenutku, ko je bila pri meni in jo vpraša, če bo vzela psa, drugače bo morala plačevati zavetišče. Po posvetu se odloči, da je to najboljše in se odpelje po psa. Dogovarja se z znanci, ki jim je pes poginil, da bodo posvojili tega revčka. Sama ima že enega socialnega psa, ki se z novim ne razume. Dva dni po prevzemu psa opravi veterinarski inšpektor kontrolo. Pes je bil zaradi nameravane oddaje psa, ki se je zavlekla zaradi praznikov, na primerno dolgi verigi, drugače pa na toplem v kleti, ker je bilo nesmisleno delati novo pasjo kočo, ker ga je že čakala. Poslušam razgovor, v katerem inšpektor lastnici prepove oddajo psa, česar ne razumem. Zagrozi ji z ovadbo zaradi mučenja psa, če ne bo imel pasje hiše takoj.
Nekaj dni kasneje pride odločba, s katero inšpektor postavi prijateljico za začasno skrbnico, zapiše, da je lastnici ( nasilni gospe) odvzel njenega psa, saj je medtem ugotovil, da ima ona pravico do psa, ker je živela v tej hiši in še vedno živi ( seveda je vložena tožba zaradi izselitve). Napiše še nekaj bedarij, zaradi katerih že nekaj časa policiste zelo boli glava. Prijateljica ima črno na belem, da je lastnica psa, skrbi zanj, veterinar pa poseže v pravice lastnice, za kar nima nobenega pooblastila. Veterinar je bil v neki zgodbi predstavljen kot strokovnjak, ki je ugotovil, da živali, namenjeno za prodajo, živijo v ustreznih pogojih, vendar smo vsi gledalci videli, da temu ni tako. Pa ga nič ne izuči.
Nekaj dni pred odvzemom psa je prišel do hiše policist, prazvaprav dva, ki sta dolgo trkala in prepričala nasilno gospo, da je psa izpustila iz črne luknje in ga privezala na verigo. Dve uri in 3 minute kasneje ( ja, obveščevalci tudi delajo), je taisti policist, ki sploh ni navaden policist ,prišel v družbi veterinarskega inšpektorja, s katerim sta bila očitno dogovorjena. In prične obtoževati prijateljico,ki je naključno prišla v istem trenutku nahranit psa, ker je vedela, da je bil zjutraj izpuščen, kaj si izmišljuje, da nasilna gospa trpinči psa, ker je očitno, da je pes prost, ona pa vlaga lažne ovedabe. Ostalo, kar je vredno posebne tožbe proti državi, bom preskočila, ker se ne nanaša samo na psa.
Nekaj dni nazaj je prijateljica kot prijaviteljica mučenja živali, ki je zahtevala povratno informacijo, dobila pismo od državnega tožilstva, v katerem piše, da niso našli sledov o mučenju živali.
Naj kaj dodam ?
Dajem častno besedo, da se je vse to zgodilo v neki vasici na Štajerskem.Vse dopise nameč hranim in sem se pri vsem zelo potrudila.
F r i n a