12. feb 2010 5:17
Prehranska veriga obstaja že odkar obstaja svet. Večje ribe jejo manjše, velike ribe pa večje in tako naprej od kar se svet vrti. Verjemite, da tudi to, kako droben ptiček požre gosenico, glisto ali črvička ni nič manj okruten od tega, kako lev napade antilopo. Tudi drobni črviček se bori za življenje. Nisem odprla linka, ker ne želim tega gledati, ker se mi živali smilijo. Strinjam se z nekaterimi predhodnicami. Sama mislim, da moraš imeti toliko živali, kolikor si jih sposoben spodobno preživeti, jim podariti svoj čas in z njimi kvalitetno preživeti. Meni se tudi pes v pesjaku smili, oni na verigi prav tako, pa muca, ki se nikoli ne sme pogreti v hiši.... Zato imamo majhnega psa, ki živi z nami v hiši in muce, ki smejo v hišo, smo jih pa naučili, da ne smejo na kavč, ker imajo svojo posteljo. Mislim, da jim nudimo kvalitetno življenje. In ko smo bili prek kakšnim letom prisiljeni dati muco humano uspavati, ker je zbolela za boleznijo, ki se lahko prenaša na človeka, zlasti na otroke, sem bila neizmerno žalostna in še sedaj se je včasih v pogovorih spominjamo. Me pa vedno tolaži misel, da je bil čas, ki ga je preživela z nami lep, da smo lepo skrbeli zanjo, da se je imela lepo - seveda je to moj človeški pogled, mogoče pa se naša muca s tem ne bi ravno strinjala vedno. Globoko se strinjam s proximo, ki pravi, da tudi kravice ne umrejo od starosti in sreče. Nihče od nas ne živi na tem planetu sam in tako ali drugače se naša življenja, ustode vedno križajo in tudi nezavedno včasih podpiramo nasilje nad živalmi. Sama mislim, da se moramo proti nasilju nad živalmi boriti in vsaj tam, kjer lahko nuditi živalim topel dom, dostojno življenje tudi kravicam v hlevu, tudi piščancem in kokošim po farmah. Saj vsi vemo, čemu služi njihovo življenje in mislim da si ni treba zatiskat oči. To je naravni krog, ki je živalim in človeku omogočil, da so preživeli miljone let od njihovega nastanka - moje mišlenje o neuživanju mesa je bolj na ravni "prepolnih vampov", ko človek ne ve več kaj bi, potem pa se spomni še tega, ker je in, vsekakor pa ni naravno, saj je človek preživel kot vsejed, zato pa morajo ti ki so odločili za nemesno prehrano pojesti še cel kup različnih dodatkov, da dobijo vse potrebne snovi v svoje telo. Na krajši rok je to lahko čisto ok, na daljši rok pa telo, ki je narejeno za uživanje mešane hrane, odpove, zboli. Seveda se globoko opravičujem tistim, ki mesa ne uživajo zaradi različnih bolezni, alergij in podobnega, toda to je že druga zgodba. Naj zaključim z mislijo, da je v tem naravnem krogu treba spoštovati vsak najmanjši člen, spoštovati življenje vsakega in mu vsaj za časa življenja nuditi vso pozornost in nego, ki si jo zasluži. Življenje je boj za preživetje in brez boja ni življenja je životarjenje. Opravičujem se, če sem koga užalila, ker ni bilo namerno, je pa ta tema res težka. Pa lep dan vsem tedyka