Dobri stari cajti

7. apr 2006 7:50

Ja točno tako, noro dobri časi. Mene je pazila stara mama, ki je šla s 50 leti v penzijon in nisem hodila v vrtec, prav tako večina mojih prijateljev. Cel dopoldan smo se igrali, uživali. Moj otrok hodi v vrtec, ker bo moja mami izgleda do 70 leta starosti hodila v službo in nima časa paziti na mojega sina-To je prva razlika. Moja starša sta prišla iz službe nekaj minutk čez drugo uro in smo se potem imeli lepo čez celo popoldne, jaz danes komaj ujamem zadnje minutke v vrtcu da ga poberem ven, ker želijo od mene v službi vse mogoče in bi bilo najbolje biti v službi od jutra do večera, ali pa tte ne rabimo več-To je druga razlika. Včasih smo jedli žele bonbone, sladke čokoladice, eurokreme, raznorazne stavari in nismo vedeli(čeprav je to stvar ki verjetno obstaja že zelo dolgo) za kostno moko norih krav ki je v vseh želejih in gumijih,.......-To je tretja stvar Igrali smo se zunaj, delali bunkerje, se igrali z blatom, vozili s kolesom, kakšen srečko je imel kotalke, skiro,..... danes pa se otroci pogovarjajo samo o igricah na računalniku, playstation,.... in otrok si želi imeti računalnik (ok, mu je kar usiljen ker ga imamo po večini vsi doma ker ga kao nujno rabimo...) da bo lahko imel vse kar imajo sosšolci-To je četrta stvar in tako naprej in naprej in vse skupaj privede do pomankanja časa, premalo se vidimo, stres, živci, slaba volja, bolezen,....... No comment! ANJA

7. apr 2006 8:08

Dandanes se mi zdi, da je največja tekma s časom... kar vodi do nevrotične družbe, kar so nekje, v razvitejših deželah že poštimali...

7. apr 2006 9:13

Točno tako, lidka. In zato smo si mi doma vedno vzeli čas za otroke in drug za drugega, tudi takrat, ko ga je bilo najmanj. Vse drugo je lahko počakalo, razen otrok. Smo pač jedli pol ure kasneje, ker se je moja hčera hotela malo "pocartat" v maminem naročju...Mamamia mamamia

7. apr 2006 9:27

Kdo pravi, da ne gre brez računalnik, TV in podobnih zadev?! Pred štirimi leti smo se preselili iz bloka v manjšo hiško. V hiši ni bilo kabelske TV (denarja za nakup tudi ne) in tudi ne antene. Sedaj po štirih letih nišče ne pogreša TV, hčerka (9 let) ob nedeljah dopoldan oz. ob deževnih popoldnevih pogleda kakšen DVD z kakšno risanko oz. si skupaj pogledamo kakšen lepi film. Letos smo si sicer omislili sobno anteno, da smo lahko gledali olimpijske igre, sedaj pa TV več ali manj spet sameva. Tudi kar se računanika tiče se hčerka 2-3 mesečno spomni na kako igrico (če je grdo vreme). Drugače pa so otroci v ulici več ali manj (ko nimajo obveznosti) zunaj. Mislim, da tudi danes gre brez TV, računalnika in ostale navlake, vendar se moramo starši malo potruditi in otroke zaposliti kako drugače! LP K

7. apr 2006 11:10

Ja malo je pa tudi pomembno kje živiš, a ne? Če živiš v mestu, moraš biti pa presneto brezskrben, če pustiš otroke da se" kar tako malo" potepajo okrog. Potem se ti pa zgodi, da ga najde pedofil, mamilaš, ali pa izgine - kot je deklica iz Ljubljane, ki je nikoli več niso našli. Pri nas smo se pač z otroci zelo veliko ukvarjali, dali smo jim poskusiti vse možnosti, kar jih je bilo na razpolago in smo jih pač vozili naokrog. Na potepe po okoliških krajih, trim stezah, hribih...po celi Sloveniji in širše smo šli pač skupaj. To je super, ni pa isto kot to, o čemer je pisala Smrkolina. Računalnike in druge sodobne naprave pa otroci dandanes uporabljajo za mnogo več kot za igranje igric - samo tudi tu pač morajo starši biti malo pozorni, da se vmešajo, če je treba. To kar hočem reči je, da današnji svet ponuja veliko več možnosti, žal pa tudi veliko več nevarnosti za otroke. Jaga po gmajni, rabutanje, skrivalnice.....to je bolj počitniško. Morda sem bila pa preveč zaskrbljena mama, kaj vem. Oba otroka sta mi pa izpadla presneto dobro - to me tolaži. Lisa

7. apr 2006 11:19

Moram rečt, da res živimo v malo manjšem mestu, pa še naša ulica je čisto neprometna (samo stanovalci), tako, da imamo res srečo. Trenutno je moderna košarka. Na ulico si postavijo koš in potem cele dneve mečejo na koš. Včasih se jim pridružimo tudi straši. Drugič spet so popularni rolerji, pa kolesa, itd.... K KARMINA

7. apr 2006 12:08

Jaz tudi vedno vse pustim, ko pridem domov. Skuham vnaprej, če se le da. Potem sva z malo, pa se potepamo, včasih valjamo po postelji celo popoldne. Pospravljam in kuham pozno zvečer. Mi ga je škoda takrat, ko je ona pokonci... In to, da je cele popoldneve ne bi bilo doma, ker bi jo vpisala na razne obveznosti? Pa da bi otrok v osnovni šoli prihajal domov zvečer? Saj o tem piše naša znana šansonjerka v neki reviji, kako je njen otrok izobčen, ko ni tak, kot vsi drugi. Pa to delajo starši, ne otroci...

7. apr 2006 12:20

Čisto se strinjam glede preživljanja časa z otroci. Glede računalnika je pa danes na žalost tako, da (vsaj pri nas) že v osnovni šoli hočejo imeti učitelji seminarske naloge prinešeno na disketi in sprintano. Da ne govorimo o gimnaziji. Pri sinu enostavno profesor nekaj snovi razloži in pove, da imajo učenci ostalo na njihovi spletni strani. Da pa ne govorim o pouku informatike. Domačo nalogo je moral sin poslati profesorici po e-mail pošti. Tako, da se ne strinjam, da računalnik ni potreben. Ni potreben računalnik, imeti moraš rudi internet. Če hočeš ali nočeš in se oklepaš starih časov. lp Alenka

7. apr 2006 12:26

Res je, da se časi z nami vred spreminjajo- če se spomnim otroštva starejšega sina - jaz študentka, vsi trije v 2 sobicah, časa na pretek, ker sem študirala ponoči, predavanja pa v glavnem prešpricala, se vozila na faks 120 km daleč, pa do železniške 4 km peš, nobenega avtomobila, televizije. S starim očetom je posedal na pragu, imel svoj košek, grabljice. Vse na "izi". Mlajši se je rodil čez 6 let - jaz sem imela že službo in začela se je norišnica. Spremenila sem se jaz, spremenil se je mož, starega očeta ni bilo več. Imali smo avto, televizijo, računalnik, kasetar s pravljicami. Tudi moja vzgoja se je spremenila - ne vem zakaj...a tako je Oba sta zadovoljnja z otroštvom - midva z možem pa z obema.. Tina

7. apr 2006 13:25

Smrkolina, vsaka čast, že dolgo česar takega, mogoče malo nostalgičnega, nisem prebrala. Jaz pa sploh ne smem pisat, kaj vse opažam zadnja leta, ker sem tako tako nesrečna. Kaj nam govori tema, ki je bila prejšnji teden na Tedniku - obnašanje v šoli, pijančevanje, pretepi... Ne vem, kdo je za vse to kriv? Kam nas pelje ta naša civilizacija, demokracija... ?! Kako boste vi mladi starši? Ne vem? Jaz sem prihajala domov ob 15. uri in smo še imeli čas za otroke. Kaj pa danes? Saj prihajamo ob 17. uri domov, seveda, če imamo srečo tudi ob tej uri. Kanček tolažbe najdem pri mojih - hči in sin pravita, da zato gresta gradit 25 km ven na deželo, na travnik, zraven gozda..., da vsaj malo obvarujejo otroke od te naglice. Koliko jim bo uspelo, to pa sam bog ve. Pozdravček!