3. mar 2014 12:26
Jaz sem prav srečna , da imam v hiši ločeno vodovodno napeljavo za splakovanje WC-jev in pranje perila. Za to uporabljamo deževnico. Še sploh sem bila srečna, da imamo to narejeno, ko sem bila noseča in sem kar naprej hodila na WC . Le kadar je dalj časa sušno obdobje, pa se naš zbiralnik deževnice izprazni, tudi v to napeljavo teče voda iz vodovoda. Na srečo se je to v zadnjih 3 letih in pol zgodilo le dvakrat, obakrat za približno dva tedna. Z možem nama je žal, da ob gradnji hiše nisva kupila malo večjega rezervoarja za deževnico. Jaz sem še sploh "alergična" na nepotrebno trošenje vode, saj bila sem v otroštvu po sili razmer velikokrat brez tekoče vode - še zlasti poleti naš vaški vodovod ni zmogel zadostiti porabi vseh uporabnikov in k nam, ki smo živeli na hribčku, voda zaradi prenizkega pritiska čez dan sploh ni pritekla, včasih pa je ni bilo tudi ponoči. To je bilo res neprijetno, lovili smo trenutke, ko je voda tekla, da smo se stuširali, oprali perilo, pomili posodo in napolnili škafe za čas, ko vode spet ni bilo. Tako je bilo lahko vse od junija pa do avgusta, septembra
Zdaj otrokom težim, da je treba vodo zapirati, ko si umivajo zobe.
Podobno sitna sem tudi kar se tiče elektrike, pridno ugašamo luči, vse gospodinjske stroje imamo (kjer je to možno) čim manj potratne.
Tudi pri hrani pazimo na to, da jo kupimo le toliko, kolikor jo potrebujemo. Še najtežje je pri kruhu, ker včasih enostavno težko preračunam, koliko ga bomo pojedli (nas je 5). No, tukaj se ne sekiram kaj dosti, saj se ga lahko enostavno "predela" v kruhove cmoke ali krutone, včasih ga uporabim za nadev pri pečenem piščancu ali pa ga dodam v maso za pečenko iz mletega mesa. Kar ga kljub temu ne porabim, ga dobro posušim, potem pa ga približno enkrat na mesec odnesemo k sorodnikom, kjer konča v hrani za prašiče. Torej ga nič ne zavržemo.
Kar se hrane tiče, kupujem izdelke, ki so nam najbolj všeč. Živila z daljšim rokom trajanja kupujem na zalogo, takrat ko so v akciji (in pri mojem najljubšem trgovcu se te akcije precej redno ciklično ponavljajo, tako da mi ni težko preračunati, kakšno količino je smiselno kupiti, da bo dovolj do naslednje akcije), ostala seveda sproti, po potrebi. Na splošno skušamo biti racionalni pri vsej porabi. Razmišljamo, kaj res potrebujemo, tako da nam nič ne ostaja in ni potrebe, da bi kaj metali v smeti.
Katja D.