Ali je na mestu vprašanje

Pravkar sem take volje, da si dam malo duška, zato sem tudi odprla novo temo.

Vem kako se pražijo lešniki, ampak, da jih lupim - niti govora. Na kile lešnikov sem spekla v pecivu, sedaj pa vidim, da se malo malo govori: mandeljne prepražiti... lešnike prepražiti... Se pravi, da smo do sedaj veslo cucali, ko nismo pražili lešnike in mandeljne.

Pri naših pogovorim dostikrat postanem prav jezna, ko preberem kakšno tako... joj, pa sploh, pa ne..., pa ja...

Kaj, potem naj ne uporabljamo več limonino in pomarančno skorjico, ker je pač špricana?!

Mikrovalovka... "jaz ne bi mogla živeti brez nje"... Oh, pa ne mi rečt... Jaz imam mikrovalovko kakšnih pet let... - niti opazim je ne, kaj šele, da bi jo pogrešala.

Pomivalni stroj... tudi ne bi mogla živeti brez njega... "Sploh ne perem posode na roke, čeprav stroj vključim enkrat na teden". Halo...?

Ali si predstavljate, kako zgleda delati sneg beljakov z dvemi vilicami, potem šele čez par let pa s tisto žico - gor-dol trajbaš, šele potem čez par let mikser (Amerika)?

Multipraktik - da zamesiš testo??? Kaj, se pravi, drugače se ne bi mesilo testo in ne bi se peklo?

Nekaj takih drobtinic, ki te v duši zabolijo... Mi, ki smo vse to dali čez..., sedaj pa poslušamo neka taka... ne vem, kako bi rekla temu.

Naprej nimam časa pisati, mogoče jutri... Tudi smeškote nisem imela časa vnesti...

P.S. Komaj čakam, da jutri pridem v službo in preberem vaše streljanje in napade... Ja, no, mogoče bo katera delila mišljenje z menoj.

22. dec 2005 16:09

Jaz sem ena izmed tistih,ki večino stvari v kuhinji počne "peš",se mi zdi,da imajo moje stvaritve boljši okus.No edino posode ne pomivam na roke,pa ne zaradi lenobe,ampak zaradi alergije.Nekje sem prebrala članek sestre Vendeline,v katerem pravi,da testo potrebuje toploto in ljubezen naših rok-drži kot pribito. V službi je pa druga pesem,verjemite ga ni junaka .ki bi se spravil mesit testo iz 25 kg moke na roke. Bernarda

22. dec 2005 16:28

Moj (žal že pokojni) oče je vedno rekel, da bi moral izumitelj pralnega stroja dobiti Nobelovo nagrado. Se popolnoma strinjam z njim. No, najbrž tudi ne bi bile vesele, če bi morale, iz službe prišedši, najprej zanetiti ogenj v štedilniku, da bi se potem lotile kuhe. Se pa strinjam z Bernardo, da je čisto OK večino stvari delati "peš", še sploh, če je družina majhna. Sicer je več dela s sestavljanjem, pomivanjem, razstavljanjem, pospravljanjem kot je prihranka z uporabo aparatov. Sploh, če je kuhinja kuhinjica. Sicer pa - vsak po svoje, kajneda. Pa vsem. rimljanka

22. dec 2005 16:39

pozdravljene, strinjam se z rimljanko, ker, tudi moja mama reče, da na roke je vse najboljše. ja seveda je, ker ona je hodila v službo od 06.00-14.00 in imela je čas vse na roke.jaz grem pa zjutraj od doma in zvečer se vrnem in zato mi gre na živce, ker tega ne morem dopovedat, da danes so drugačni časi, zato tehnika tako napreduje da namesto "na roke"naredijo aparati.in prav je tako.oz. kot je povedala rimljanka-vsak po svoje.pa vsem vesele praznike. _kekec_

22. dec 2005 16:41

Eh, dragička, saj veš, kako je to... zmernost v vsaki stvari. Z mašincami in stroji v kuhinji je življenje lažje... tudi brez njih pa bi še vedno živeli. Imam mikser, nimam pa pomivalca. Kruh pečem še po starem načinu (no, zamesi sicer moja mašinca), ampak vzahja pa sam, oblikujem ga jaz, speče pa moja pečica... Mikrovalovka... brez nje sem živela mirnih 25 let, zdej, ko jo že imam, ko pa pač uporabljam. Čaj je hitreje skuhan, pa tudi kruh je hitreje odtaljen - če dam primer. Kako je s praženjem lešnikov ne vem. Če mi kje piše, naj jih pražim.... ali izberem drugi recept ali pa dam surove!!!! Lupit sem jih probala enkrat, pa nisem bila kaj prida uspešna in zdej dam kar neolupljene, pa naj recept zahteva cele, v koščkih ali pa mlete. Glede limonine lupinice in podobnih "škodljivih" stvari je pa tako... od nečesa bomo umrli. Prej od stresnega življenja kot pa od tistih nekaj drobtinic limonine lupine. Če bi jo pojedli vsak dan tri kile, bi bilo mogoče že bolj opasno. AMPAK - tudi tri kile bio limonine lupinice dnevno bi bile verjetno malce škodljive za človeka. Če že ne zaradi grenkobe pa zaradi enolične prehrane! Lepo se imejte... baje prihajajo prazniki, jaz se še utapljam v delu... letim!!!! tjas

22. dec 2005 17:07

Dragička, danes pa ti je nekdo stopil na žulj, kajne? Saj imaš prav, glede vsega tega, kar si napisala, toda, če so že vsi ti aparati pri hiši (sami menda niso prišli iz trgovnine, ali ipak), nam vsaj olajšajo delo in prihranijo na času. Da se brez te čude tehnike ne bi dalo živet? Oja, bi se dalo, le časa nam primanjkuje. Za pralni stroj, res Nobelovo nagrado tistemu, ki ga je izumil, za vse ostalo pa.... hvala bogu, da obstaja! Koliko pa se kdo vseh teh aparatov poslužuje, je pa druga pesem. Eni imajo vse te aparate samo zato, da jih pač imajo, drugi jih spet vneto uporabljajo, vsak po svoje. Moja prijateljica ima pomivalni stroj za "gledanje" in pač zato, da ga ima, nas je pa po navadi šest pri mizi, stroj je poln in še na roke pomijem, kar ne morem strpat v mašino. Moj mož mi vedno pravi, da si še z pomagam, da zaprem vrata pomivalca. Odkar imam kruhomat, smo se vsi zredili, čeprav večina samo gnetem, potem klasično spečem, ko pa je sila, naložim, vklopim timer in zjutraj je kruh pečen. V glavnem, moja draga Dragička, same razvade so nas skupaj! Pa včasih se mi zdi tako fino, ko vse pošlihtam, naložim pralni in pomivalni stroj, kruh se mi sam peče, jaz pa lepo skuhamin z možem v miru pijuckava in zraven "škilim" nadaljevanke! Zdaj pa recite, če ni življenje lepo!! Pa vesele praznike vam želim! ! Galja

22. dec 2005 18:41

Se strinjam z Galjo, če smo si te zadevice nabavili bi bilo res škoda, da se ne uporabljajo. Ne da ne bi mogli živeti brez njih ampak meni veliko stvari olajšajo. Posodo pri nas pomiva samo pomivalni stroj, nobene stvari ne perem na roke, ker se mi zdi lažje in hitreje naložiti v pomivalni stroj in zložiti pomito ven. Sploh zdaj, ko sem pekla piškote je delal skoraj cel dan (4 stroje). Ali pa ko pridemo iz službe, hitro nekaj skuhamo pa letimo z otroci ven, drugače bi pa še pol ure stala v kuhinji in pomivala. Testo za kruh mesim z mešalcem, pa ne zato, ker se na roke ne bi dalo, ampak ker se mi enostavno ne da packati z rokami, ko je zmešano in se ne lepi več, pa lepo zamesim še na roke. Za pralni stroj res izum 1A, vse perem notri, nič na roke, ker takih stavri, ki ne grejo v stroj sploh ne kupujem, razen napr. moževa oblek, ki jo obleče za kako ohcet. Perilo sušim v sušilco, ker mi je enostavnejše kot na stojelu, ki zavzamejo več prostora, otroci mi vse cunje dol povlečejo in podrejo stojala, tako, da lahko samo dam ponovno prat. Sušilec pobere dol vse mucke, perilo je mehko brez mehčalca, vlaga se ne nabira po stanovanju (nekam pač mora it ta voda), pa še likat mi ni treba, likanje pa mi je migogrede najbolj odveč. Mikrovalovko imam največ za odmrzovanje hrane in topljenje čokolade. Prav mi je prišla tudi za steriliziranje dud. S temi stvarmi prihranim čas in tisti čas posvetim lahko otrokoma ali pa se smukam po kulinariki . Orehe smo doma mleli na tisti mašinci, ki se jo je z vijakom pritrdilo na mizo, je že nekaj časa najprej trajalo, da se je mama spomnila kam jo je dala, pa da jo je sestavila, potem mlela, pa pospravljanje... Jaz si lepo zmeljem vse v mlinčku za kavo (ki ga imam samo za mletje oreščkov in sladkorja) postavim nazaj v omarico in to je to. Nekaterih stvari res ne uporabljam vsak dan ampak očasno pridejo prav (friteza, palični mešalnik, mesoreznica....). Časi so res drugi, včasih je bilo težje, več matranja za isti efekt ampak kaj čmo. Sicer ima pa vsak prosto izbiro, če mu paše naj uporablja "mašince" če ne pa ne. Pa lep pozdrav. jade

22. dec 2005 18:53

Dragička, tale predpraznični čas je pa stresen zate, a ne? Po moje si si naložila preveč dela. Poglej, v bistvu lahko narediš vse "peš", lahko pa za vsako malenkost vključiš stroj. A ni krasno, da imaš izbiro? Tudi glede sestavin sem že enkrat na forumu rekla, da se (ker imamo možnost, pač) občasno malo spakujemo - pa ta začimba, pa kapljica tega in ščepec onega..... Ampak, ali ni za enega ljubiteljskega kuharja to prijetno, tako rekoč ustvarjalno? Seveda lahko vse skupaj tudi ignoriraš in delaš po svoje, ali po "starem" - ampak v tem primeru se oropaš novih izkušenj, novih idej. Jasno, da je včasih tudi to vseeno, saj nekateri nasveti na našem forumu niso kaj takega, kar bi bilo vredno poskusiti. Samo, hakeljc je pa v tem, da so pa nekateri presneto dobri in uporabni. (Tisti glede praženih lešnikov, n.pr. - še "podnasvet" - jih pa ne lupi, že samo praženi dajo izrazitejši okus. Ali pa uporabljaj surove, kot do sedaj) Kot pri vsem, mora pa človek tudi v kuhinji uporabljat zdravo pamet in delati tako kot mu paše in kot se mu "izide". Lisa

22. dec 2005 19:00

Dragička moja,neka melanholijate je zagrabila, kaj? saj mene tudi včasih prime, pa se sprašujem podobne reči kot ti. Kaj naj rečem? Za večino reči ti dam prav. Razmišljamo pač različno, ampak tudi časi se spreminjajo in mi z njimi, eni hitreje, eni bolj počasi. Naša generacija (jaz jih imam 45) je pravzparav doživljlala velike spremembe v najbolj aktivnih letih, ko smo začenjali v službi in so bili otroci majhni. Moji starši so še delali od 6. do dveh in kosilo ob 15.30 je bilo najbolj normana stvar na svetu. Po osnovni šoli sem namreč že kuhla jaz, mamam je samo končalain koje prišel še oče, smo želahko jedli. Zdaj smo okoli 15.30 še v službi ali pa morda na poti domov, če celo še kar v službi.Vse se je premaknilo za uro ali dve naprej, nove navade in nov delovničas so nam življenje postavili naglavo. Mojatasšča in tast sta se komaj navadila, da se družina vsak dan ne zbere pri mizi ob kosilu tamokoli 14. ure, kot je bila pri nih navada. Toda onadva sta bilaobaprivatnika, kuhali so drugi, otroci so biliiz šole že domain je šlo. Nam maldim pa to ne znese več. Zato so mi toliko bolj pomembni prazniki. Tempo se umiri, hiša diši o pecivu, okrasje daje svoj čar, tako za božič kot za veliko noč na primer, pa ko so dousti - takrat si damo duška in počnemo stvari, za katere je med letompremalo časa. Le lešnikov in mandljev nikdar ne pražim. Limoninolupno nastrgam, ne da bi razmišljala o škodljivih škropivih. Tistih nekaj drobtinic, ki se razletijo med moko in sladkorjem nam pa že ne bo riti predrlo, tako kotje tjaš napisala bi bila druga pesem, če bi to jedli vsak dan in na kile. stroji pa- kakor kateri. brez mikrovaovke bi zmogla, sicerjo imam, a tu in tam v njej kaj stalim ali pogrejem, če se sploh spomnm na to. Večkrat namreč pogrevam hrano na štedilniku, čeprav mi je mikrovalovka pred nosom. Testo mesim in gnetem ročno, res pa je, da sicer uporabljam veliko kupljenih pripravkov - nikdar ne delam doma testenin (če mi kdo kaj naredi, je to moja mama - rezanci in ribna kaša na primer) ali testa za zvitke in baklave, kaj šele listnatega. Pomivalni stroj je nujen pripomoček, čeprav gre tudi brez njega. Imam srečo, da moja mama nikdar nejamra, kako je bilo včasih in kako je danes nam, mladim gospodinjam, ležje, ampa kvedno pravi, hvala bogu, da je tako,kot je, in da je nammarskaj olajšano, kar je bilo njeni generaciji prihranjeno. Saj razumem, da te zagrabi nostalgija, ko se spomnišstepanja beljaka z vilico. Jaz se celo somim likanja na tisti likalnik na žerjavico...Toda svet gre naprej, se mizdi da vedno hitreje in hitreje, in včasih je to žepravgrozjivo. In potem nas res lahko prevevajo spomini, kako je bilo včas. Nič slabega ni v tem. Malo nostalgje in melanholije včash naši duši dobro dene. Potem pač malo poklepetamo na forumu, se ena drugi potožimo, si kakšno vzpodbudno rečemo in gremo veselo naprej. Nekje sem prebrala, da če nas preteklost obremenjuje in prihodnost skrbi, pozabio na sedanjost. Naj se nam to ne zgodi - učimo se iz preteklosti za prihodnost in živimo sedanjost, z vsemi aparati in lagodati, ki nam jih jeprinesel napredek. In pečmo potico in pikote zapraznike, mesimo testo ročno in packajmo z okraševanjem, da pokažemo, da si še znamo ustvariti domačnost. No, zdaj je pa mene zaneslo. Ampak danes je en tak dan, pa še naša prijazna dragička nam jih je malo natresla - dekleta, naj vam bodo lepi prihajajoči dnei, Mamamia mamamia

22. dec 2005 19:28

Dragička, se strinjam s tabo. Imam sicer kar nekaj strojčkov in naprav vendar jih ne uporabljam. Multipraktik samo takrat, ko delam kakšne mešane solate (večje količine-za vlagat) Tudi rezance sem že delala iz 20 jajc, pa sem jih raje na roke, ne vem, imam boljši občutek. Fritezo imam spravljeno, sem jo rabila samo 2-3krat. Pomivalnega nimam, pa bi ga rada. Brez pralnega stroja bi pa pomoje vse težko, Tudi električni štedilnik je ena takih nepogrešljivih stvari, če pomislim, da sem se naučila delati z njim šele ko sem se poročila, prej sem kuhala samo na drva. Glede lešnikov in drugih surovin pa jaz mislim tako, da imamo možnost in dostop do tako zelčo različnih surovin, da se ne splača komplicirat. Če so v receptu naprimer mandelji in jih nimam doma pač dam lešnike ali orehe..... Je pa res da se da preživet tudi z precej manj "šare"Preveč hočemo vse imet. Naprimer vodni sesalec, Zadeva je čisto uredu če sesaš kompletno stanovanje, če pa posesaš samo polito mleko je pa prveč dela z čiščenjem cevi od sesalca. Pač vzemem krpo in pobrišem. Isto je z multipraktikom, se ga mi ne da, no nimam časa da bi ga še čistila. Tako kje moje mnenje. Lepo se imejte. Hema

22. dec 2005 20:25

Res zanimiva in v bistvu prisrčna tema. Na žalost je tempo življenja sedaj tak, da smo lahko srečni, da si lahko olajšamo zadeve s pomočjo strojev. Sem zaposlena in imam tri otroke. Domov prihajam ob 15:45, otovorjena s punklji in najmlajšim družinskim članom. Vsak dan posebej sem hvaležna za hladilno skrinjo, kamor spravim jedi, ki jih skuham ob sobotah, da imam lahko med tednom v najkrajšem možnem času pripravljeno kosilo, saj moram ob 17:00 dostavit sina na trening 3 krat na teden, pa hči na plesne, pa h logopedinji,... Ker ima mož tako delo, da le redko kosi z nami, sem neskončno hvaležna za mikrovalovko, kjer se fantastično in hitro pogreje vse od lasanje, rižot, musak, slivovih cmokov, polente,...skratka vse. Tudi v službi ima mož mikrovalovk. Za seboj mu pripravim kompletno kosilo, ki si ga pogreje v 2 minutah in je domače in precej bolj zdravo od razne pripravljene svinjarije. Ker se 4 člani naše družine redno ukvarjamo s športom, bi se brez pralnega stroja lahko samo še gagnila. brez sušilca pa skorajda tudi, saj mi odtehta kar za 12 strojev likanja perila tedensko in prihrani čas za obešanje in pobiranje perila. Ker ima hčer težave z želodcem, so nam svetovali, da se izogibamo tudi kupljenemu kruhu, ki vsebuje tone konzervansov. Ko imam čas z največjim užitkom zakopljem roke v čudovito mehko testo in z vznemirjenjem kukam pod prtič, kako lepo vzhaja. Hvaležna pa sem za avtomat za peko kruha, ki nam omogoča, da imamo tudi ob najbolj nabasanih in norih dneh domač in bolj zdrav kruh. Med tednom torej priprava kosila s pospravljanjem kuhinje vred ne preseže več kot 1 uro, saj porabim le 5 minut, da zmečem posodo v pomivlalca in se potem vsedem na tla ter se skupaj z otroci valjam po tleh, se z njimi igram,ali pa gremo na sprehod, obisk,... Lepo je gledati spretne roke, ki sekljajo špinačo, pasirajo zelenjavo, stepajo sneg,...če imaš na razpolago za pripravo kosila le borih 30-40 minut in na razpolago priročne kuhinjske storjčke je jasno kaj izbereš. Tu ne gre za lenobo in kaprice, ampak za nujno zlo življenja, kot smo ga prisiljeni živeti v tem času. Pa ženske smo se naučile, da je treba imeti nekaj časa tudi le zase. In tako lahko ob tem, da smo gospodinje, mame, žene,zaposlene, odidemo trikrat tedensko h telovadbi, preberemo dobro knjigo, gremo v kino ali na večerjo s prijatelji,... Se pa strinjam in lahko povem iz prve roke, da je, kar se okusa tiče, res neprimerno boljše, če se mesi in vzhaja "po starem", tako da se za posebne priložnosti, včasih pa tudi za dušo privezat z veseljem tega tudi lotim. Lep pozdravček vsem!