Pa saj to ni res....

Sasenka  

član od: 5.9.2005

sporočila: 252

28. feb 2006 10:15

frina je napisal/a:
Še nekaj: kadar napišemo oznako družbe z omejeno odgovornostjo, je pravilno takole: d. o. o. , to je s presledkom po vsaki piki. frina
Pazi - med zadnjo piko in vejico ni presledka Isto je praktično z vsemi tovrstnimi oznakami (npr. d. d., dr. med., itd.). Saj je logično - v slovenščini vsaki piki sledi najprej presledek, če s pisanjem besedila nadaljujemo (razen če piki, ki okrajša besedo, sledi ločilo). V praksi to počnejo le redki, ker se tega ni dovolj poudarjalo (tudi pri registraciji podjetja te nikoli nihče ne opozori, da je med posameznimi črkami (d. o. o.) presledek, kar bi na UE po mojem mnenju vsekakor morali početi) in smo se ljudje navadili "stisnjenega" izgleda in se nam tako zdi nenavadno, kadar je napisano pravilno. Pa da bo pomote - nočem spet koga užaliti ali ustrahovati, se mi zdi pa pošteno, da v tej temi (ker je že ravno odprta) opozorimo na "pogoste" napake. Sama nočem nikogar učiti, fino se mi pa zdi, če se lahko skupaj kaj naučimo, pa če potem to uporabljamo ali ne. Vsekakor sem za svetovalnico, tudi sama bi jo pogosto potrebovala .

Sasenka  

član od: 5.9.2005

sporočila: 252

28. feb 2006 10:25

mimika je napisal/a:
O jeziku pa samo tole. Zadnje čase večkrat rabim prevode v slovenščino. Po nekaj poskusih sem ugotovila, da mnoge prevajlske agencije ne premorejo ljudi s solidnim znanjem slovenščine.
Mimika, za to pa je kriv tržno naravnani sistem - seveda bo prevajalska agencija zaposlila cenejšega prevajalca, četudi je ta morebiti slabši od tistega, katerega cena je nekaj stotakov višja. Žal. Pravzaprav sem presenečena, kdo vse se ukvarja s prevajalstvom, večina med njimi je "samoukov", ki so svoje srednješolsko znanje nadgradili z nekaj nekajtedenskimi izleti v tujino in se oklicali za prevajalce. Ne rečem, veliko odneseš tako, da se izobražuješ v tujini, vendar zato še ne moreš biti prevajalec. Zame mora prevajalec obvladati materni jezik in tuji jezik, biti mora splošno razgledan, iznajdljiv, imeti široko mrežo vez in poznanstev (pa ne tisith VIP-ovskih), ki mu po potrebi omogoča najti najprimernejši prevedek za eno samo besedico, ki je morda ključnega pomena v vsem besedilu. Hkrati mora znati prevajati, kar pomeni da tuje besedilo enakovredno prenese v materni jezik. Večina naročnikov misli, da prevajalec besedilo prebere in že ve, kako in kaj. Pa to sploh ni res, včasih ti ena sam odstavek požre ure in ure. Delo je daleč od enostavnega, žal pa večini izgleda ravno tako - enostavno namreč. Prevajalska norma povprečno strokovnih besedil je tam okoli osem (8) prevajalskih strani na dan. Kar v resnici pomeni 12000 znakov (to je nekje pet do šest povprečnih Wordovih strani), večina ljudi pa misli, da lahko prevajalec prevede kar 20 ali več strani dnevno. Žal ni tako in zato je tudi cena prevajalca tako visoka. Se mi pa dozdeva, da je s kar nekaj poklici tako, opazovalcu se zdi zadeva enostavna, v resnici pa je potrebno veliko truda in znanja.

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4745

28. feb 2006 11:52

Že pred 25 leti smo se v ekonomski srednji šoli v prvem letniku pri strojepisju učili, da je za ločili presledek. Sicer pa to nima nobene zveze s sodelovanjem na forumih KUL SLO, kjer je potrebno hitro pisati in se zatipkamo. Bi pa bilo lepo, če bi se vsak po svojih zmožnostih trudil za lep jezik in tudi ni potrebno s takšno zlobo planiti na koga, ki dobronamerno opozori na kakšno napako ter ga takoj proglasiti za pametnjakoviča in nergača. Prijazen pozdrav Ognjic

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

28. feb 2006 17:15

Ker se nikoli nisem učila strojepisja in pišem na "uporabne prste" kar hitro, nekoč sem pisala po nareku v srbohrvaščini generalom JLA iz GINE , pri tipkanju delam napake z zamenjavo črk in presledki za ločili. Včasih napravim presledek,ko hočem nadaljevati misel. V rokopisu, ki je bojda porazen, na to ni treba misliti. V prvih razredih sem tako lepo pisala, da sem smela pisati Titu v kurirčkovi torbici. Ta zgodba je do sedaj pretresla še vse moje tipkarice in tajnice, ki so pisale za mano. Ne povem, kako se včasih mučim s kakšnim receptom iz mojih kuhinjskih beležk, saj ne znam brati za sabo.Pa tudi v rokopisu včasih izpustim kako črko, čeprav vem ,da tam mora biti. Kar sem pa tiče prevajlcev- nikoli nisem razumela, kako ima lahko nekdo potdilo za sodnega izvedenca za arbaski jezik v slovenščino, če pa je njegova najljubša slovenska pesem Odpiraj dekle kumrco! Končala sem gimnazijo. Moj poklic zahteva predvsem pisno izražanje. V vseh štirih letih fakultete ni bilo niti ene ure slovenščine. Tudi tujega jezika ne.Imeli pa smo obrambo in zaščito, ki je bila v prvih dveh letnikih. frina

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15832

28. feb 2006 17:35

Pri svojem delu se nenehno srečujem z jezikom. Mi tu na kulianriki smo, z vsemi svojimi napakami in napakicami vred, zvezde v primerjavi z veliko pismi, ki jih dobim v roke. In to od izobraženih, strokovno visoko usposobljenih ljudi. Ko bi si človek včasih najraje nekam zapisal, takole za spomin, številne nesmisle in jezikovne spodrsljaje...Ampak če strokovnjak z nekega ozkega strokovnega področja ni vešč izražanja, še zastopim, ampak razni javni uslužbenci, katerih pisanje gre ljudem v roke - groza, kakšna uradniška spakedranščina zna iz česa nastati. Saj večina ni takšnih, a vseeno je groza...Pa pismenost nekaterihnaših politikov - prosim vas, ne želite si brati, kaj znajo ti zapisati, preden ustrezne službe predelajo njihovo pametovanje v prebavljivo obliko...Da vam ne govorim o pismenosti nekaterih predstavnikov za stike z javnostmi, to šele zna biti zanimivo branje... Tako da smo mi tu na Kulinariki ena kar spodobna druščina, verjemite. Mamamia mamamia

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

1. mar 2006 10:17

Mamamia, tvoje navedbe lahko potrdim tudi jaz. Je pa nekaj čudno- do sedaj še nisem zasledila, da bi kdo organiziral tečaj za boljšo uporabo slovenskega jezika , mogoče tudi izboljšanje funkconalne pismenosti. S slednjim imam kar precej izkušenj, saj sem jih že nekaj vodila, zato vem,da interes obstaja. Obstaja pa res pripravljalni tečaj za bodoče Slovence, ampak to ni to. frina

mimika  

član od: 7.1.2002

sporočila: 2107

1. mar 2006 11:30

Da grem nazaj k prevajanju. Ugotovila sem, da ni problematično razumevanje angleščine na primer, problematično pa je (ne)znanje slovenščine. Strinjam se z mamamio o bornem znanju materinščine pri ljudeh, ki bi morali biti zelo vešči pisanja. Žal. Pred časom mi je kolega, profesor z Svobodne univerze v Berlinu povedal, da on opozarja študente tudi na jezik; na pogoste napake, ponavljanje (razen strokovnih izrazov) besed, vrstni red... To me je zelo presenetilo. Na naših fakultetah tega ne počnejo. Strinjam se z ugotovitvijo, da je Kul Slo jezikovno na zelo zavidljivi ravni. mimika

Simona84  

član od: 27.10.2005

sporočila: 3036

1. mar 2006 12:42

Ni res- pri nas na Fakulteti za upravo so določeni profesorji zelo natančni pri postavljanju vejic, pisanju besed z veliko začetnico- po domače rečeno je zaradi tega marsikdo odletel na izpitu. Lep dan vam želim

mimika  

član od: 7.1.2002

sporočila: 2107

1. mar 2006 13:50

Rozanec, pri nas tega niso počenjali. torej plus za Fakulteto za upravo. mimika

Simona84  

član od: 27.10.2005

sporočila: 3036

1. mar 2006 13:55

V določenih pogledih pa res Lep dan vam želim

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

MOJ vrtrimljanka
Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti