4. sep 2011 13:19
Postavila bom vprašanje, za katero upam, da ga ne boste smatrale kot provokativno in neokusno, ker to res ni in tudi ne bi želela, da tako izzveni: namreč, zelo imam rada knjige, kupujem jih kjerkoli in kadarkoli, tudi v antikvariatih. Tu pa se pojavi problem: imam nek predsodek do teh knjig, ker ne vem, kdo je bil njihov lastnik. Kadar uporabljam tako knjigo, si potem vedno grem umit roke. To mi gre na jetra, saj drugače nisem neka pretirana čistunka (no, ja, ne hodim umazana okoli, saj me razumete, ne? ). Zanimivo je, da teh predsodkov do knjig, izposojenih v knjižnici, nimam.
In vem tudi, od kod delno izvira ta blesav odnos: enkrat sem brala neko perzijsko pravljico, v kateri so bili listi knjige prepojeni s strupom in zaradi tega je bralec umrl. Vem, res vem, da tega v našem sodobnem svetu ni , ampak ne morem si pomagati. Sploh ne mislim, da bi bila knjiga prepojena s strupom, meni se zdi enostavno umazana . A poznate kak nasvet, ki bi mi pomagal???
lp
P.s. da ne bo samo smetenje teme, zadnje dni sem prebrala od Gorana Tribusona: če ne bo hujšega, Sama Rubina (po moje je to psevdonim???) Urban, sodoben ati ali oči in Angelce Žerovnik Otroci s posebnimi potrebami. Prvi dve priporočam vsem, tretjo pa tistim, ki jih to zanima.
cervus
Sporočilo je spremenil(a) elaphus dne 04. 2011 13:25