Kaj beremo?

8. jul 2011 10:07

Vikica, jaz sem bila na tisti plaži, ki jo Vesna opisuje že večkrat. Res je lepo, ampak na tem svetu je toliko prečudovitih krajev, kamor nikoli ne bomo šli, da ni kaj obžalovati. Vzemi si kakšen dan in ga preživi v Portorožu in imela boš svoj mali Waikiki. In še nekaj, mogoče ne spadaš v ta rang po denarnici. Za pamet pa ne bi rekla. Ona je vešča v obračanju besed, ti pa v čem drugem. Nikar ne razmišljaj tako. Knjige so pa zato, da nam burijo domišljijo in gospa Vesna to res zna. Sem prebrala to knjigo in je res po moji duši, sploh, ker sem  v mislih podoživljala kraje, ki jih opisuje.

Mlada sem prebrala biografijo Marie Curie in sem bila dolgo obsedena z njo. Najraje bi šla študirat kemijo, pa sploh nisem tip za to. Pisatelj, ki tako močno pritegne tvojo pozornost, je res pravi mojster in take knjige te napolnijo. Ena od pisateljic, ki je tako močno vplivala name je tudi Pearl S.Buck. Zdaj pa bodi dovolj.

8. jul 2011 12:56

Oh Naor, tudi meni je bila izredno všeč knjiga o Marie Curie, imam rada pisateljico Pearl Buck, torej sva sorodni duši. Zares sorodni. (ha,ha,ja).

V knjigi o Havajih pa gospa Vesna večkrat omenja, da je na Jadranu našla že precej lepših kotičkov kot so toliko hvaljeni Havaji. Veliko lepših.

Sicer pa kaj bi brez knjig? Pojedle bi več tablet za živce, večkrat bi se prepirale, itd. Verjetno je tudi to neke vrste mamilo. Lahko te naredijo nesrečnega ali pa, če bereš bolj žalostne knjige, hvaležnega, da živiš kot živiš.

8. jul 2011 13:43

Predlagam knjigo Stava, Jennifer Crusie...res poletno branje.

8. jul 2011 14:07

Ja, Vikica, se zelo strinjam s tabo. Tudi ugotovitvi gospe Vesne, da je veliko lepših krajev na Jadranu bi se pridružila, s tem, da pa moram reči, da je ona opisovala življenje in bivanje na otoku Oahu, kjer živi moja(sinova) družina. Honolulu je zelo podoben katerikoli ameriški ali evropski metropoli.Razlika pa je v tem, da tu vse dehti in diši, saj je vse leto toplo in tudi mokro. Havajsko otočje pa sestavlja nekaj večjih in ogromno manjših otokov. Moje zanimanje za Havaje se je seveda povečalo iz znanih razlogov. Bila sem še na Big Islandu, ki je čisto drugačen, manj "evropski", lahko bi pisala ure in morala odpreti novo temo. Prečudovit je tudi Maui, kjer se narava lahko kosa z meni enim najljubših otokov, to je Mljet itd. Oprostite za smetenje.

Aloha!

8. jul 2011 15:22

Naor, čisto nič ne smetiš.

Vsi bomo veseli, če se boš odločila in odprla novo temo,  po moje se ne motim dosti, če rečem, da vsi radi beremo popotne dogodivščine iz prve roke.

Če je zraven še kakšna fotografija, pa še rajši.

8. jul 2011 15:58

No, naslednjič si bom nabavila knjigo ali dve Vesne Godine.

Bom še jaz mimo  : Dolgo pred internetom, smo imeli na seznamu obisk Waikiki obale. Bila je zadnja postojanka na našem izletu. Ko smo prispeli do nje, smo se samo spogledali, dejansko obrnili pete in odšli do muzeja na drugi strani mesta. Dejasnko nič drugega, kot Rimini v tropskem podnebju in čistejšo vodo. Vse obale in zalivi, ki smo jih z rent-a-carom obiskali pred Waikikijem, so bili neskončno lepši. Da o obalah in zalivih v Dalmaciji, še iz mojega otroštva ne izgubljam besed.

@Elaphus: Knjiga sicer še ni prišla, sem si pa takoj pogledala film, posnet po knjigi Na vrhu sveta. (The savage innocents z Anthony Quinnom v glavni vlogi). Nič o presajanju nosu, samo enega misionarja spravi stran, ker le-ta zavrne najboljšo hrano v hiši (meso, na katerem mrgoli črvov) in nato še njegovo ženo. Po tem, kar sem prečitala na Wiki, sem si predstavljala, da je zgodba (film) ena sama kriminalka, pa temu niti približno ni tako!  Prav smešno je gledati film, v katerem so vsi posnetki na ledu, zunaj pa 35+ stopinjska pasja vročina.. :) Knjiga bi morala prispeti danes. 

Vanja

8. jul 2011 18:17

Ko smo že ravno pri Havajih, naj povem, da mi je bila zelo všeč trilogija (ali mogoče kaj več) z naslovom Havaji.

Havaje opisuje od njihovega odkritja, ne belcev, temveč nekega drugega plemena, pa do današnjih dni. Seveda kot roman, kar je meni zelo privlačno. Veliko se naučim in še kakšna zgodba je vmes.Ko boste imele čas, si privoščite to malo obsežnejše branje.

8. jul 2011 19:02

Poznam, sem lani vzela vse tri, pa ni bilo časa, prebrala sem 50 strani prve. Hvala za idejo, letos bodo "padle" vse tri.

8. jul 2011 21:51

Zelo dober roman je Zimska vrtnica-avtorja ne vem. Priporočam za poletno branje.

Pa prijetno počitniško branje.

janca

9. jul 2011 22:52

V slovenščini tega prevoda žal še ni, je pa angleški, za latino vernike in vernice s tega portala pa kar v originalu

Mario Vargas Llosa: La fiesta del chivo, v angleščini pa se temu reče Feast of A Goat. Genijalen opis dikature, ki naredi še dikatorja čisto človeškega, hkrati pa nam ne dovoli, da bi se nam po pomoti zasmilil. Dovršen opis diktatorjevih podanikov in kar naenkrat razumemo marsikaj, česar prej nismo. Tudi domače sledilce ljubljenih-in-nezmotljivih vodij, če nič drugega..... Duhovito o težkih časih in brez literarnih težav preide v opise nasilja in mučenja, ne da bi pri tem izgubil bralca. Mojstrovina. S temle je Llosa na moji večni lestvici prišel na drugo mesto, ker Andrića se ne da prehiteti - ampak je definitivn jasno, da tisti, ki je zmogel napisati La fiesta del chivo, je moral dobiti Nobelovo nagrado za litetaturo.