Ločevanje živil 90. dni - 4. del

1. sep 2005 7:21

Jaz sem jedla na sadni dan za kosilo vedno zelenjavo popečeno na žaru, za večerjo pa solato, čisto normalno zabeljeno. Lahko pa si privoščiš tudi dietno juho ali pa si sama skuhaš juho iz zelenjave. Andrina sojini zrezki ja, ampak te ki kupimo, zmrznjene vsebujejo še moko, ali potem tudi sodijo med beljakovine. Veronika, sama se boš morala vklapljat v pogovor,veš tukaj se oglasi dosti muh enodnevnic, tako da po mojem šele čez nekaj časa punce le dojamemo, da je nekdo na novo z nami. Veliko sreče ti želim v tvojem tretjem krogu, moj je že za mano. Lp tuna

1. sep 2005 8:15

Hojla! Joj,Marjanca,tvoj fant pa res nima sreče.Upam,da se bo čimprej pozdravil.Povej mu,da držim pesti zanj! Verovnika,čimveč boš pisala,prej te bomo opazile.Tukaj nas je res toliko,da si enostavno ne zapomneš vseh,sploh če pišejo bolj poredko.Pa saj tudi mene na začetku niso takoj opazili,sem morala kar nekaj postov napisat,zdaj sem pa že kar nekaj časa na tem forumu vsakodnevni gost in glede na to,da imam še veliko kil za sklatit,bom tu še kar nekaj let. Rožica,velja,slike bom spravila v star album,tudi tiste,ki so jih odstranile,čeprav ne vem zakaj.Če kateri ne bo pasalo,da je njena slikca gor,naj jo pač odstrani. Torej,slikce bodo v starem albumu z starimi gesli ,če bo jih kdo po pomoti spet izbrisal,pol bomo pa naredili nov album. Andrinaa,kaj pa tofu,tudi to se lahko je na beljakovinski dan. Tejčica,ne mislit na to,da si lačna.Pojdi mal ven pogledat!Zamoti se s čim. Moja prvošolka je pa grozno neučakana.Šele ob desetih moramo biti pred šolo,ona je bila pa že ob sedmih pokonci in mi zdej gre že mal na živce,ker vsaki dve minuti sprašuje,kdaj greva.Starejša je že v šoli,ampak ona bi bila raje doma.Zanimivo res,ena komaj čaka,druga bi pa sploh ne šla.Ej ti otroci! Mejte se lepo! Marjetka cvetka

1. sep 2005 8:17

Dobro jutro! Kakšna pisana druščina dogodkov, težav in uspehov Malo pomešam imena.... sorry so zgodi... Tudi jaz na sadni dan pojem za kosilo zelenjavo.... kaj toplega se prileže... se mi zdi da nisi tako lačen potem. Največkrat si popražim zelenjavo.... so me pa zelo nasitila tudi pečena jabolka, čeprav jih jaz nisem polnila z nadevi kot je v knjigi.... samo spekla sem jih z čisto malo masla.... Dolžino dneva si razbijem tudi z malico ob 1 h z jogurtom (ha sadnim na sadni dan... ali skuto s sadjem) brez kruha in dodatkov.... ker se vedno bojim, da bom pojedla kaj na hitro pregrešnega, ker sem lačna. Zato najbrž gre teža počasi navzdol.... ampak 6 kg v 4 tednih pa tudi ni slabo. Trdno se držim sadja dopoldne in zadnjega prigrizka ob 8 h približno tudi dolžine med obroki. Danes je pri nas na vrsti sadje, breskve, banane... za kosilo pa najbrz šataraš brez jajca... Upam, da boste pospremile svoje velike in majhne sončke v prvi šolski dan, Ob odhodu moje hčerke na študij v LJubljano sem tudi jaz jokala kot dež cel september, saj sem vedela, da odhaja z doma... letos je absolventka in že vem da bo ostala v Ljubljani, če ne bo celo šla v tujino. Ampak zdaj mi je lažje... otroci morajo svojo pot naprej.... pa čeprav nam je težko. Lep dan punce, Maša

1. sep 2005 8:32

Zdravo, rožice moje ! Končno mi je uspelo priti na forum. Pa koliko ste napisale ! Ko bi se še Slovenci množili, tako kot se me !!!! Vedno več novih vas je, ki se kilogramsko in centimetersko krčite. Luthien, ja ta fant je isti, ki si je popekel nogo. En teden je imel rano zaceljeno, sedaj pa zvit gleženj na drugi nogi. Helena45, ja, ta moj sonč je tisti, ki je tako veselo belil stanovanje, prejšnji teden še okna, sedaj pa prisiljen počitek. No, včeraj je bilo že malo boljše, tako, da je sklenil, da prvega šolskega dne ne more zamuditi, pa če gre tja po štirih. Do avtobusa ima daleč, pa od avtobusa do šole, tako, da bo po moje kar težko hodil. Pa saj je še mlad. Ima pa res smolo in boljše, da je počitnic konec. Upam, da je bonus za to leto izpolnil. Veronika, 3. krog ! Pa kje pobiraš voljo ? Ala ti vera, si pa pogumna. Koliko si se skrčila v prvih dveh krogih ? Me pa nismo niti slučajno "zaprta" družba, samo množimo se pa res neverjetno. Dobrodošla med nami ! Tejčica, mene na sadni dan zelo nasiti študentfuter - razno zrnje, ki ga pojem kaki 100 g. Potem imam kar lep čas občutek sitosti. Poizkusi. Sasy, brala sem te in se mi je kar milo storilo, ko sem tako pozna z odgovorom. Sem ena starejših predstavnic foruma, ki me je življenje zelo teplo, zelo poteptalo, ampak sem se hvala bogu vedno znova pobrala. Bila sem v obupnih depresijah, ko so mi pomagali s tabletami, ki pa niso trajna rešitev. Meni je pomagal razgovor s psihiatrinjo, ki mi je pojasnila določene stvari. Pol leta sem hodila k njej in se pravzaprav na novo rodila. Ampak brez moje silne želje, da se postavim na noge, ne bi bilo nič. Verjemi, da vsak človek doživlja v življenju vzpone in padce, vsak vedno znova najde nek smisel, ki ga pelje dalje. Pri meni je bil to moj otrok, za katerega sem videla, kako trpi z mano. In zanj sem zbrala vso energijo in se trudila, da bi bilo moje življenje spet polno, da bi na mojem obrazu spet bil nasmeh, da bi se veselila jutra, ko odprem oči. In skozi to bitko sem spoznala, da je le smrt dokončna, nepopravljiva, vse ostalo pa lahko popravimo, izboljšamo, si naredimo lepše. Glede na to, da si pisala o tvojih dveh otrocih, naj ti bosta onadva tisti povod, za katerega se boš trudila, saj bosta tudi onadva prav gotovo srečna, ko bosta videla, da si "ta prava mami". Veš, otroci trpijo z nami, samo morda tega ne pokažejo vedno. In kadar mi je hudo, pomislim na veliko ljudi, ki jim je še huje, kot meni in pomislim: "No, saj ni tako hudo. Bo že." Velikokrat ko sem v buli, ko mi krivulje padajo, grem nekam ven, kričim, se pogovarjam sama s sabo, otroku povem, da rabim čas zase in si ta čas res vzamem. Najbolj od vsega pa me pomirijo knjige. Veliko let nisem imela nikogar, ki bi mu povedala, kako hudo je, kaj se dogaja z mano. In takrat sem začela pisati te moje samogovore. Je pomagalo. Solze pa, kot si rekla, res splahnejo vsaj malo žalosti iz nas. Toliko sem prejokala, da se včasih čudim, od kod so se jemale te solze. Ampak saj veš, za jokom pride smeh, za brezupom upanje, za dežjem sonce. Vedno vedi, da sta otroka tista, ki te potrebujeta in zanju se splača potruditi. Držim pesti, da bodo krivulje hitro obrnile smer navzgor. Spet sem se razpisala ! Že končujem. marjanca45

1. sep 2005 8:40

Jutro sotrpin(ni)ke, Štatala sem ob 6:30 – ena nektarina, v prepričanju, sa bom za malico ob ene 10:00 , 10:30 pojedla še en sadež, potem pa dokler ne pridem domov, cca. 16:00 mogoče še kak sadež (če bom prav hudo lačna). Doma me bo namreč čakalo kosilo: kuhan piščančji file, pa dušena zelenjava… njam, najm. A (!) sem že čez 1 uro in pol že grešila… Ja, kar skregajte me! Sodelavka je spekla makovo pecivo in jaz sem kar segla po njem. Sej me je zdaj sram, da ne morem zdržat niti dve uri, kaj šele cel dan. gogy

1. sep 2005 8:44

Ojla, Gogy! V takšnih primerih jutranjih skušnjav s pecivom - ga jaz shranim in pojem za malico.... tako da se držim sadnega dopoldneva.... pred 4 uro ko je šele kosilo.... pa če nekaj ne pojem vmes...postanem preveč lačna in potem seveda grešim..... poiskusi pecivo shraniti za malo kasneje in se potem veseliti, da si zdržala dopoldanski premor s sadjem. Marjanca ta tvoj fant pa je očitno zelo živahen.... ko tako pridno nabira moške brazgotine.... No saj je prav tako.... kdaj bodo živahni, če ne zdaj! Lep dan, Maša

1. sep 2005 8:50

Zajtrk je že za mano. Sem zmazala nekaj marelic in se že počutim bolje. V prvem krogu sem na začetku na sadne dneve tudi jaz najprej jedla samo sadje. Za kosilo sem si ga spekla, saj sem potrebovala nekaj toplega, sedaj pa pečenega sadja zavohat ne smem več! No, kaseje pa sem začela jesti tudi zelenjavo, solato ali pa kuhano. Počasi sem jo začela prelivati še s stopljenim maslom in tako so se moje pregrehe začele stopnjevati. Si hitro znam prikrojiti pravila igre! Za danes še ne vem kako bo, upam pa da bom uspela samo ob sadju. Mi je to 1. sadni dan v tem krogu in bi bila rada vsaj na začetku pridna. Za mano so šele trije dnevi diete, pa vam ne more povedati kakšna razlika je v počutju. Se počutim lažjo 20 kg! Nič čudnega, če pomislim kako sem jedla na dopustu. Sadje sem mogoče jedla 2x, pa še to po kosilu oz. večerji in ne za zajtrk. Kruha mislim da sem pojedla za pol leta vnaprej, ampak kaj ko je bil tako dober in je iz pekarne tako lepo dišalo da ni šlo brez... Večerje sta nam pripravljala lastnika apartmajev in smo imeli vsak večer dalmatinsko kuhinjo. Saj ni nič čudnega da sem tam pridelala 6 kg. Ampak sem na dobri poti da jih stolčem dol! Seveda bi bilo brez vas veliko težje, saj ne verjamem da bi moji poslušali vsa ta moja jamranja... Marjetka cvetka, tudi moja sestrična in bratrančeva hčerka gresta danes v 1. razred in že celo poletje komaj čakata. Je pa res, da so prvošolčki skoraj edini, ki težko čakajo šolo. Mi imamo še kar nekaj časa do šole, saj ima hčerka šele (bolje rečeno že) 3 leta. Smo pa imeli ta teden velik problem v vrtcu. Je bila čez poletje doma malo več kot mesec in ko sem jo v torek peljala v vrtec je bilo huje kot prvič, ko je šla tja. Dretje 20 min, da je sploh niso mogli umiriti. Danes se je končno že doma ko je vstala veselila vrtca. Nova igralnica in s tem nove igrače, pa seveda novi prijateji ki se jim danes pridružijo so naredili svoje. Prejšnje dva jutra sem se počutila kot kriminalec, ko sem jo pustila tam. Hvala bogu, drugače nimamo težav z vrtcem. Včasih še domov noče! Sem se pa razpisala... Bo treba še malo delat. Vsem uspešen dan! tejčica

1. sep 2005 8:51

Maša, res je pravi živo srebro. Ker je zelo velik, trenira košarko in takšne poškodbe so zanj že kar preveč pogoste. Saj sem se v teh letih že zdresirala, da dosti manj paničarim, samo ta avgust je pa res že trapast. Sem te brala, kako si jokala, ko je hči odhajalav Ljubljano. To me še tudi čaka, saj mi že sedaj obljublja Ljubljano. Pa kaj hočemo. To je življenje. Saj, ko smo rodile te naše sončke, smo vedele, da ne bomo vedno skupaj. Ja pa ti hudo, pa mislim, da za oboje. Da se bodo le dobro znašli v življenju, pa kjerkoli že bodo. Glavno je, da vedo, kje je njihov dom in se tja radi vračajo. marjanca45

1. sep 2005 10:27

Tejčica, ti kar verjamem, da se počutiš tako lahkotno. Po mojem sadnem dnevu včeraj se tudi krasno počutim in mi je kar všeč, da sem si določila sredo za sadni dan vsak teden. Tako si ne iščem raznih izgovorov za prestavljanje, ko pa je kar naenkrat teden naokoli. Spomnila pa si me tudi na to, kako je, ko so otroci tako majhni, kot tvoja hči. Saj so revčki,ko jih tako hitro damo "služiti" in še posebej hudo je po poletju, ko so bili na dolgih počitnicah, potem pa se je treba spet navaditi na služenje. Je pa vseeno boljše, da noč domov, kot da je hripava od joka. Marjetka cvetka, je faca ta tvoja hči, ko tako komaj čaka na šolo. Upam, da bo to trajalo čim dlje. Vsi skupaj imamo konec počitnic in brezskrbnosti. Spet se bomo malo učili, kaj pravite ? Res drži pregovor: mali otroci male skrbi, veliki otroci velike skrbi. Vedno bolj mi je jasno, da je to res. marjanca45

1. sep 2005 11:05

Živjo! Ja Marjetka zdaj je neučakanka verjetno že izbrala svojo klop in pozdarvila nove sošolce. Pa vendar naš prvošolček še čaka. Zbrali se bodo šele popoldan, ker jim v šoli pripravljalo prijeten sprejem. Vendar je verjetno eden redkih, ki ga šola nič kaj ne veseli, še zdaj se veselo igra pred hišo. Bomo videli kako bo! Ja Tejčica res je težko nazaj na stara pota, tudi sama sem si kar prikrojila pravila diete in nisem tako stroga, kot na začetku. Uporabljam kislo smetano, podmete, na sadni dan ne morem brez oreščkov, tudi kruh na B dan je predmet, ki se mu zelo težko odrečem,.... Je pa res, da sem se na lastne oči prepričala, da kilogrami počasneje kopnijo z vsemi temi priboljški. Še sreča, da sem najnujnejše že izgubila. :) Glede soje???? Če se ne motim spada pod škrob? Nisem prepričana, oziroma sem v dvomih, ker je na netu (kjer je predstavitev diete) razvrščena pod B in Š. V knjigi jo uvrščajo pod Š???? LP, Rožica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.