22. apr 2005 11:00
Ojla, tudi jaz sem še z vami! Rožica, kako lepo je "slišati", da te nekdo pogreša. Meni je prav lepo, ko se takole meša stara in nova garda in sem bila zelo vesela tudi vaju, Irena19 in Lisa, čeprav ni nobena posebej izrekla, da vaju pogreša. Jaz sem vesela vsake (in vsakega), ki se oglasi in z nami deli svoje izkušnje in doživljanja, še posebej pa seveda tistih, ki smo skupaj topili kilogramčke v (mojem) prvem in drugem krogu. Rmeli, a si z nami?
Jaz se po 3MD še nisem čisto "aklimatizirala" oz. našla pravega ritma prehranjevanja in rekreacije, tako da mi kg veselo skačejo gor in dol in to prav tam okoli magične meje, ki naj je ne bi več presegla. Sadni dan imam v glavnem kar dvakrat na teden, da popucam, kar si v ostalih dneh zapacam. Seveda so moj problem sladkarije, pa mi ni jasno zakaj. Pred prvim krogom 3MD, ko sem začela s sadnimi dopoldnevi in uvajanjem ločevanja, sem se jim čisto enostavno odrekla, le občasno sem si privoščila kakšen mali posladek, zdaj pa kar ne gre. Sem se odločila, da ne bom več ničesar kupovala, ker potem z mojim dragim vse prehitro načneva in pojeva, pa potem ugotovim, da bo puding vsak čas potekel itd... No, zdaj so zaloge - v glavnem - popucane in je čas za nov začetek. Niso samo mame kante za smeti... Nič kaj nisem ponosna nase. No, pravzaprav danes pa sem - ker sem včeraj šla po dolgem času tečt (še vedno hoja + tek) za debelo uro, skoraj uro in pol in sem bila potem kot prerojena. Med tekom vedno tudi precej razmišljam oz. "predelujem" svoja doživljanja in morda se je prav včeraj zgodil še en klik, ki me bo spravil v red. Morda je še prezgodaj govoriti o tem, vam povem po praznikih.
A že kaj načrtujete prvomajske praznike? Midva jih bova preživela ob slovenski obali. Res se že veselim teh dni in morja in sonca in tistega značilnega vonja, ležernosti, sprehodov, pa jutranjega teka ob obali...
Irena19, srečno pot na Nizozemsko! Si mi (in seveda tudi Kat) obudila spomine na moje popotovanje tja v študentskih letih. Ker sem bila tam v oktobru, si dežele nisem zapomnila po tulipanih, ampak po številnih staromodnih dolgočasno črnih kolesih z živopisanimi ključavnicami, ki so bila priklenjena na vse mostičke v mestu kanalov - Amsterdamu. Pa hiške s tremi vrsti oken, pa ulični pevci. Ja, kar spet bi jo mahnila kam daleč!
Veliko sonca!
Encijan