ločevanje živil 90 dni - 3. del

5. maj 2005 10:47

Mala mucica, dobro vem, o čem pišeš, ker sem bila pred leti v enaki buli kot ti. Kar naprej sem jedla in jedla, oblačila so bila vedno večja. Sama sebi sem bila odvratna. Ampak vedno pride trenutek, ko človeku v glavi nekaj klikne, ko mu postane jasno, da tako ne bo šlo več dalje. To se je zgodilo tudi pri tebi, sedaj moraš samo vzdržati skozi 3 mesece. Prepričana sem, da, ko boš dala skozi to obdobje in boš videla rezultate, ne boš hotela biti več obročkana z maščobo. Upam, da si boš tako všeč, da si boš takšna želela ostati in te ne bodo premamile skušnjave po dieti. Saj ni problem, če je kakšen greh tu in tam. To je sestavni del življenja. Ko pa to postane prepogosto, pa človek zapade v nek začaran krog in na koncu je vse še en sam "greh". Potem pa kile podivjajo in spet smo na dnu ali pa na začetku. Meni je ta dieta popolnoma spremenila prehrambene navade in res me ne mika jesti stvari, ki jih naj ne bi jedla. Pa tudi moj želodček ne mara, kadar ga kaj polomim in me hitro opozori s črvičenjem in napenjanjem. Želim ti trdno voljo ( saj jo imaš, sicer ne bi niti začela), vztrajnost in obilo izgubljenih kilc. Ko ti bo hudo, pomisli, kaj je tvoj cilj in zakaj to počneš. Predvsem zato, da boš všeč sebi, da se boš kar naprej gledala v ogledalu, da se ne boš želela skrivati, temveč se pokazati svetu - poglejte me, kakšna mačka sem !!! In ti bo ratalo, boš videla. Na OH dan sem kar nekajkrat zvečer namesto sladkarij jedla solato. marjanca45

5. maj 2005 10:55

Mala mucica, mislim, da te vsak, ki ima probleme s težo popolnoma razume. Dejstvo, ko si predebel, se počutiš težkega, okornega, še samo poslabša gledanje v prihodnost, ko časih ne vidiš nobene rešitve in misliš, da bo tako ostalo za zmeraj. Mene najbolj potre, ko sem čist vesela, da sem kakšno kilco dol spravla, potem pa se najde kak bedak, ki ti reče, da si debel in ti moralo čist zbije. Da bi jih najraje nabutala, norce! Ampak mislim, da je potrebno maksimalno izkoristit trenutke, ko si poln energije in trme, da bo uspelo, in to energijo vleči kar najdalje! Ko pa pade, pa hitro na forum, pa ti znajo tukaj kaj hitro dat novo voljo in nov zagon Saj je meni danes tudi malo volja padla, tako se držim, pa nič ne grešim in stopim danes na vago, sem bla prav razočarana :( od ponedeljka do danes sam pol kilce dol. Tudi jaz imam OH dan danes, pa nobene želje po hrani. Sploh se mi nič ne lušta. Neke testenine bodo, s čem pa se mi ne sanja. A ma kdo kak recept za kakšno omakico iz bučk? Lpe dan vsem, nasmeh na obraz in dobro voljo v srce, pa bo ;) Mojca

5. maj 2005 11:06

Mala mucica te čisto zastopim. tudi jaz sem imela pred 5 leti postavco, vendar sem jo kmalu zgubila. Tako kot ti se tudi jaz izogibam nakupovanja. Najbolj se pa izogibam nakupovanja moderca. Ker imam že po naravi malo večji zgornji del, potem pa še moje kile pripomorejo, me vsak vpraša, če sem trenirala plavanje. Pa ga nisem. Že od malih nog naprej poslušam, da sem debela. Tudi doma mi ati to govori od kar se zavedam zase,tako da dej je temu konec. Nikol pa ne bom pozabila, ko sem šla po bratca v vrtec in so tam neki otroci pritekli iz sobe ven in me začeli zezati, da sem debela, tist občutek takrat je bil najbolj boleč. Namesto, da bi že takrat kaj naredila zase, sem se še bolj nažirala. Zato danes, ko sem se odločila, da grem na dijeto, in ko me prime da bi pregrešila se spomnem tiste bolečine, ki sem to takrat imela in samo spustim tisto kar imam v roki in grem stran od hrane. Jaz sem se odločila, da ne bom nikomur več dovolila, da se lahko dela "norca" po domače povedano iz mojih kil in grem do konca. Ker to je moja zadnja dijeta, potem pa nikoli več na dijeto. Zato, hvala tudi vam, ki ste tukaj gor mi definitivno pomagate,pa čeprav vas niti ne poznam. Prav zanimivo je, da mi ljudje s katerimi sem non-stop v kontaktu ne pomagajo toliko kot mi ve,res hvala tistemu, ki je izumil tale forum!!!!!!! Luccy,jaz imam danes 18 dan, ti pa še toliko do konca,hehe.Čestitke,ker si zdržala toliko časa. Mala mucica,mislim da ne bi smelo biti narobe, če ješ solatko namesto sladkega obroka, oziroma da kombiniraš. Jaz imam pri svojim letih (21), tudi veliko celulita in sem prav vesela, da ste začele pisat o tem in da vem kaj moram delati da bo šel pa pa Uuuuuuuu,sem se pa kar razpisala, ampak to je toliko let ležalo v meni, sedaj pa ko sem povedala mi je pa 99% boljše. 100% pa bo, ko pridem na željeno težo,hehe Lepe ostanite, polne energije in volje za boljši izgled puhica

5. maj 2005 11:14

Mala mucica, te še kako zastopim. Sama sem imela podoben problem. Meni so se kile kar nabirale in nabirale, tako da sem pristala pri več kot 100 kilah. Groza, še napisat mi je težko toliko kil. Potem sem se matrala, da sem spravila za deset kil dol in to obdržala. Zdaj se spet matram, da spravim čim več dol. Že zaradi zdravja, pa še počutila sem se kot slon med suhicami. Meni ni bil nikoli toliko problem v prenažiranju ampak v napačnem prehranjevanju. Dopoldne mi ni pasalo jesti, ko sem prišla domov, smo imeli kosilo. Pri kosilu sem se seveda najedla do sitega, potem pa ponavadi nisem rabila več. Zvečer pa sadje, pa še kakšni grisini. Samo ne mislit, da količinsko veliko. Jesti moramo večkrat na dan. To je glavno, ker drugače telo dela zalogo. Po drugi strani pa je bilo vedno premalo gibanja. Sem že napisala, da sem polno zaposlena doma in letam sem in tja, samo to ni to. V službi sem pa prilimana na stol skoraj osem ur. Glavna motivacija mi je, da grem enkrat v trgovino in pomerim kakšno stvar, ki bo manj kot št.46. Delam majhne korake, da ne bi bila preveč razočarana. Da pa ne zabluzim, pa visim vsake toliko časa na tem forumu, da se malo zjadam,vas berem, vidim da imajo drugi tudi čuda problemov in mi je lažje. Pa si mislim, pišuka, še z večjimi težavami rinejo naprej, pa jaz ne bi mogla. Tako, zdaj sem se pa še jaz malo olajšala. Vidiš, da nisi samo ti s takšnim problemom. Super je, da se izpoveš, drugi te pa zastopijo kaj te muči. Gobica

5. maj 2005 11:21

Bravo Luccy Samo še 18 dni. Odlično!!! Bravo. Ko bi le tudi meni uspelo! Jaz sem si v Sparu kupila eno poceni digitalno lani (ko sem prvič delala dieto), ki tudi kaže na 10g natančno in se mi zdi zelo v redu. Opazila sem, da sem zvečer bolj utrujena, odkar delam dieto in da grem prej spat. Ali je to opazila tudi katera druga? Moji statistični podatki: Ljubljana - 163cm - 75kg - 60kg - 1975 (30) mala mucica

5. maj 2005 11:54

Hvala vam drage moje! Kako lepo, da nisem sama v svoji muki. marjanca 45: Tisto o grehu, ki je najprej samo tu in tam, na koncu pa je samo še greh, je čista resnica. Mislim, da mi ta dieta ustreza tudi zato, ker vzpostavlja nekakšen red pri prehranjevanju, ki ga jaz sicer nimam. Ko bi le tudi jaz dosegla tisto točko, ko me ne bi mikalo jesti "napačno hrano" - mislim, da bi skočila do stropa od veselja. Hvala za vzpodbudo in nasvete! mojcika: A ni grozno, ko vaga zacne strajkat! Sovrazim to. Ko se je pri meni lani ustavila sem totalno izgubila voljo - to si moram zapomniti tokrat - da moram ravno takrat najvec volje zbrat in vztrajat. Pogled v prihodnost je zaenkrat zares temačen pri meni. Sploh pa je moja samopodoba v podnu. Ko sem praznovala svoj 30 r.d. pred mesecom dni, sem se cel teden samo jokala od obupa. Ker sem predebela, imam obcutek, da nimam nobene samodiscipline - da sem "šibka" in brez moči nad življenjem - da sem slab človek. Upam, da si bom zdaj dokazala, da to ni res! puhica: kako ganljiva zgodba. Zelo sočustvujem. Tudi jaz se spomnim, da sem bila že od majhnega bolj pri debelih. Še posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko mi je nek mulo pri bloku, kjer stanujem, zavpil, kako sem debela, ko sem šla slučajno mimo. In kako se je cel razred v osnovni šoli smejal, ko sem enkrat zlezla na mizo in nehote pokazala zadnjo plat - v hlačah seveda. Mislim, da teh stvari še zdaj nisem prebolela. Hecno pa na videz take malenkosti. Še danes se mi zdi, da me ljudje ocenjujejo s pogledom, kadar grem mimo ali pa v službi. Kakšen gre še zelo očitno z očmi od gor do dol po mojem telesu. Brrr! Kar srh gre po meni. Od sramu! Ta občutek si moram priklicati ob mojih skušnjavah. lisička: Velik navdih si mi, da si se takole odločno lotila zadeve. Tudi jaz rabim tak način razmišljanja. Super je, kadar me ljudje razumejo ja. Potem je dosti lažje iti naprej. Praviš, da je treba jesti večkrat na dan. Jaz jem trikrat - zdaj v času diete - ali je to premalo? Pozdrav vsem - krasne ste! mala mucica

5. maj 2005 12:05

vipercat, hvala za tabelo! spet sem malo brala zadnje strani, kjer pisete o ponizanjah, ki jih dozivljamo, kadar nas drugi oznacijo za debele. ne bom nikoli pozabila, ko sem prisla k babici. jaz vesela, da jo spet vidim, ona pa se pred pozdravom: "Smrketa, kako si pa ti debela! Od cesa pa, ce mesa ne jes?" se zdaj me boli v prsih, ko se spomnim, kako nerodno in tezko mi je bilo. telo lahko s hujsanjem, telovadbo preoblikujemo. te rane, ki so na nasih dusah tako globoko vsajene, bo pa tezko poceliti. pozdravcek vsem in veliko dobre volje! smrketa

5. maj 2005 13:04

Drage moje rožice, kar srce me boli, ko berem, koliko bridkih izkušenj predvsem v najbolj občutljivih letih imate za sabo. In to dostikrat od vaših najbližjih, kar je še hujeJvedno pravim, če mi ne znaš ali nočeš pomagati, mi tudi škoditi ne rabiš. To bi po moje morala biti še večja motivacija za vas, da boste prebrodile krize, do katerih bo v času diete prav gotovo prihajalo. In glede na to, da ste še zelo mlade ( še posebej Puhica) in je še vse pred vami, je po moje res edino pravo, da naredite nekaj zase. S tem vam bo zrasla samozavest, spoštovale boste sebe in se na ta način bolj odprle ljudem, svetu. Življenje že samo z leti prinaša spremembe v telesu, na katere nimamo čisto pravega vpliva, zato je prav, da poskrbite zase sedaj, ko je telo še mlado, prožno. Saj bo šlo. Privoščite si lepše življenje, privoščite si smeh, srečo, zadovoljstvo. Ampak vse, kar boste počele, počnite zase, za nikogar drugega. Zase. Punce, spoštujem vas, da pišete o teh bolečih stvareh, da priznate, da tehtate preveč. To je po moje tako, kot pri alkoholikih. Ko ti enkrat priznajo, da so alkoholiki, je to že dober začetek za zdravljenje. Zatorej, korajžno nad kilograme. Toliko ljudem je ratalo in bo tudi vam !!!! Mojcika, jaz zelo rada jem pirine široke rezance, zraven pa si na čebuli prepražim por in bučke. Pa obvezno solata, seveda. Joj, kako sem lačna. Komaj čakam moj prebranac danes in skledo rdeče pese. marjanca45

5. maj 2005 13:13

Sam na faks sem sla za 2 uri - pa ste ze dve strani popisle. Full ste pridne. Zanimivo vas je brat, ker ne pisete kar neki tja v tri krasne, ampak ste vse zelo konstruktivne. Moj oce - katerega sem ze mimo grede omenila - me je od malega klical Bajsica. Ampak sedaj, ko gledamo slike za nazaj - nisem bila nikoli debela. Potem me pa 2 dni pred poroko vprasa - ti a nisi mal predebela; a ne bi bilo dober, ce bi mal shujsala? - sem ga skor odpovabila na poroko. Pol cez kaka dva mesca mi pa prijavi, da zgledam kot da bi dve lubenici pozrla. HALO a je to normalno, da ti stari spusca take v glavo. Ob vsem tem je pa on velik 165 in im tam okoli 100 kg. Mala mucica: sem tudi jaz pred 7 leti bila primerno vitka - moj samozavest je bila tako velika lai visoka, da sem imela obcutek, da lahko naredim kar hocem. Potem pa pocasi leto ze letom kilca na kilco in sem tu. Najslabse je bilo pa to, da imam moza, ki lahko poje ma cist vse, kakarsnakoli kombinacija, ob katerikoli uri, pa ne dobi kg. Jaz sem pa z njim jedla. Grem na grsko solato po Rini knjigi. Aja! Tuki pri nas v Tusu imajo ene full sveze dobre slive - take velike - odlicne za prebavo. Lp, Barbara Busy Bee

5. maj 2005 14:21

smrketa: čutim tvojo bolečino. Ravno en mesec nazaj me je moj oče premeril od gor dod dol in mi rekel: "Veš, ti si pa debela, boš morala malo shujšat." Ironija je ravno v tem, da ima tudi on težave s težo, pa sploh ne razume, kako boli, če ti nekdo reče kaj takega - čeprav je to resnica. Določene rane se res težko zacelijo. Mislim, da si tukaj lahko žal pomagam edino sama s tem, da premagam svoje težave in si "pridelam" lepo telo - ali pa vsaj optimalno za svoja leta. srečno nam! mala mucica